Page 43 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
Sistemski cilji in usmeritve razvoja turizma na nacionalnem nivoju 43
trgov. Za uspešno uresničevanje te strategije so potrebne nekatere dejavno-
sti z razvojnih področij. Med temi dejavnostmi so: nadaljnji razvoj desti-
nacij (tudi z dejavno in učinkovito vlogo regionalnih destinacijskih orga-
nizacij), stalno zbiranje informacij o turistih in uporaba teh informacij pri
nadaljnjem poslovanju, skrb za kakovost in skrb za zaposlene (Strategija ra-
zvoja slovenskega turizma 2012–2016).
Politika prostorskega in regionalnega razvoja (privlačnost področja)
Za razvoj turizma je izjemno pomembno, da postanejo sistemske, institu-
cionalne in instrumentalne podlage prostorskega razvoja (lokacij) prijazne
do turističnih naložb, turističnih dejavnosti ter turistov kot nosilcev turi-
stične potrošnje. Prostorski razvoj Slovenije upošteva različne scenarije ra-
zvoja, pri čemer smo upoštevali t. i. gospodarsko-tehnološki in optimalni
(želeni) scenarij. Prvi predpostavlja, da poudarjeni gospodarski vidik in-
tegracije spodbuja razvoj velikih državnih projektov, ki dobijo status na-
cionalnih prioritet (na primer ceste, tehnološki razvoj, turizem …). Drugi
scenarij pa temelji na predpostavki, da v EU potekajo pomembne razvojne
spremembe in da se Slovenija z decentralizacijo (prostorski nadzor regij),
socialno ter gospodarsko integracijo (konkurenčni razvoj gospodarstva)
kot polnopravna članica vsestransko povezuje z evropskim okoljem. Dr-
žava si prizadeva za dejaven odnos do prostorskega gospodarskega razvoja
in varstva okolja, politiko pospeševanja regionalnega razvoja pa bi delno fi-
nancirali tudi iz kohezijskih in strukturnih skladov EU.
Najpomembnejša naloga uravnoteženega prostorskega razvoja je obli-
kovanje prostorskih zasnov in prostorske politike za razvoj turizma.
Politika intelektualnega kapitala in izobraževanja (programi)
Intelektualni kapital v turizmu pomeni znanje, izkušnje, organizacij-
ske sposobnosti, odnose z gosti in strokovne spretnosti, ki ponudniku tu-
rističnih storitev zagotavljajo konkurenčno prednost na trgu. V turizmu
vrednost turistične storitve predstavljajo informacije, znanje, izkušnje, ko-
munikacije, odnosi do gosta, organizacijske in vodstvene sposobnosti, pod-
jetniška inovativnost, kar skupaj imenujemo intelektualni kapital turistič-
ne organizacije.
Na podjetniški ravni slovenske turistične organizacije potrebuje-
jo posebne strategije razvoja intelektualnega kapitala (zemljevid znanja,
upravljanje znanja, merjenje intelektualnega kapitala).
Nacionalna politika izobraževanja na področju turizma vsebuje nas-
lednje ravni:
trgov. Za uspešno uresničevanje te strategije so potrebne nekatere dejavno-
sti z razvojnih področij. Med temi dejavnostmi so: nadaljnji razvoj desti-
nacij (tudi z dejavno in učinkovito vlogo regionalnih destinacijskih orga-
nizacij), stalno zbiranje informacij o turistih in uporaba teh informacij pri
nadaljnjem poslovanju, skrb za kakovost in skrb za zaposlene (Strategija ra-
zvoja slovenskega turizma 2012–2016).
Politika prostorskega in regionalnega razvoja (privlačnost področja)
Za razvoj turizma je izjemno pomembno, da postanejo sistemske, institu-
cionalne in instrumentalne podlage prostorskega razvoja (lokacij) prijazne
do turističnih naložb, turističnih dejavnosti ter turistov kot nosilcev turi-
stične potrošnje. Prostorski razvoj Slovenije upošteva različne scenarije ra-
zvoja, pri čemer smo upoštevali t. i. gospodarsko-tehnološki in optimalni
(želeni) scenarij. Prvi predpostavlja, da poudarjeni gospodarski vidik in-
tegracije spodbuja razvoj velikih državnih projektov, ki dobijo status na-
cionalnih prioritet (na primer ceste, tehnološki razvoj, turizem …). Drugi
scenarij pa temelji na predpostavki, da v EU potekajo pomembne razvojne
spremembe in da se Slovenija z decentralizacijo (prostorski nadzor regij),
socialno ter gospodarsko integracijo (konkurenčni razvoj gospodarstva)
kot polnopravna članica vsestransko povezuje z evropskim okoljem. Dr-
žava si prizadeva za dejaven odnos do prostorskega gospodarskega razvoja
in varstva okolja, politiko pospeševanja regionalnega razvoja pa bi delno fi-
nancirali tudi iz kohezijskih in strukturnih skladov EU.
Najpomembnejša naloga uravnoteženega prostorskega razvoja je obli-
kovanje prostorskih zasnov in prostorske politike za razvoj turizma.
Politika intelektualnega kapitala in izobraževanja (programi)
Intelektualni kapital v turizmu pomeni znanje, izkušnje, organizacij-
ske sposobnosti, odnose z gosti in strokovne spretnosti, ki ponudniku tu-
rističnih storitev zagotavljajo konkurenčno prednost na trgu. V turizmu
vrednost turistične storitve predstavljajo informacije, znanje, izkušnje, ko-
munikacije, odnosi do gosta, organizacijske in vodstvene sposobnosti, pod-
jetniška inovativnost, kar skupaj imenujemo intelektualni kapital turistič-
ne organizacije.
Na podjetniški ravni slovenske turistične organizacije potrebuje-
jo posebne strategije razvoja intelektualnega kapitala (zemljevid znanja,
upravljanje znanja, merjenje intelektualnega kapitala).
Nacionalna politika izobraževanja na področju turizma vsebuje nas-
lednje ravni:
