Page 106 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 106
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
delijo na pet faz/korakov, in sicer na iskanje in opredelitev problema, na
primerjanje in ovrednotenje alternativnih razrešitev, izbiro odločitve, im-
plementacijo (izvajanje) odločitve in nadziranje in ovrednotenje rezulta-
tov izbrane odločitve. Sposobnost managerja za dobro odločanje loči uspe-
šnega managerja od povprečnega. Vedeli naj bi, da je manager odgovoren
za posledice napačnih odločitev tako z vidika izidov kot tudi z vidika mo-
rale in etike.
Opredelili smo pojem etično in trajnostno naravnano odločanje. Etič-
no odločanje je tisto odločanje, v katerem so upoštevane vrednote posa-
meznika, vrednote organizacije, njihove pravice in koristi ter zadovoljuje
potrebe vseh udeležencev, ki so v proces odločanja vključeni. Trajnostno
naravnano odločanje naj bi bilo tisto odločanje, v katerem se upošteva pre-
tekli, trenutni in prihodnji gospodarski, družbeni in okoljski vidik odlo-
106 čanja ter zadovoljuje potrebe vseh udeležencev, ki so bili v ta proces odlo-
čanja vključeni.
V nadaljevanju smo opredelili trajnostni razvoj. Glede na to, da je traj-
nostni razvoj večdimenzionalen konstrukt, ga je težko definirati. Prva in
največkrat uporabljena definicija trajnostnega razvoja v zgodovini je »za-
dovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb pri-
hodnjih generacij«, ki je sestavljeno iz okoljskega (smotri in cilji – varstvo
naravnega okolja: ohranjanje naravnih virov, biotsko raznovrstnost, sta-
bilnost atmosfere, trajnostni prihodek ipd.), družbenega (smotri in cilji
– socialni razvoj: večja enakost razporeditve blagostanja, pravičnost, so-
delovanje, odgovornost, lokalno samozaupanje, primerna tehnologija, za-
gotavljanje socialnih storitev na področju zdravstvo ter izobraževanja ipd.)
in gospodarskega (smotri in cilji – socialni razvoj: večja enakost razpore-
ditve blagostanja, pravičnost, sodelovanje, odgovornost, lokalno samoza-
upanje, primerna tehnologija, zagotavljanje socialnih storitev na področju
zdravstva ter izobraževanja ipd.) vidika. Identificirali smo teoretične opi-
se ravni razvitosti trajnosti (idealni model trajnosti, močna trajnost, šibka
trajnost in model nadzora onesnaževanja), ki smo jih v teoretičnem delu
tudi opisali. Opravili smo analizo razvoja uresničevanja trajnostnega ra-
zvoja v EU in v Sloveniji ter predstavili dva modela ravnanja z naravnim
okoljem, in sicer standard ISO 14001:2004 in shemo EMAS, ki je z obrav-
navano tematiko povezana.
Sistem ravnanja z naravnim okoljem ISO 14001: 2004 zajema celovi-
to obvladovanje okoljskih vidikov organizacije. Identificirali smo pred-
nosti uvedbe tega standarda v organizacijo, in sicer uresničevanje okolje-
varstvenih načel okoljske politike organizacije, učinkovito izkoriščanje
virov, preprečevanje onesnaževanja ipd. Identificirali pa smo tudi določene
delijo na pet faz/korakov, in sicer na iskanje in opredelitev problema, na
primerjanje in ovrednotenje alternativnih razrešitev, izbiro odločitve, im-
plementacijo (izvajanje) odločitve in nadziranje in ovrednotenje rezulta-
tov izbrane odločitve. Sposobnost managerja za dobro odločanje loči uspe-
šnega managerja od povprečnega. Vedeli naj bi, da je manager odgovoren
za posledice napačnih odločitev tako z vidika izidov kot tudi z vidika mo-
rale in etike.
Opredelili smo pojem etično in trajnostno naravnano odločanje. Etič-
no odločanje je tisto odločanje, v katerem so upoštevane vrednote posa-
meznika, vrednote organizacije, njihove pravice in koristi ter zadovoljuje
potrebe vseh udeležencev, ki so v proces odločanja vključeni. Trajnostno
naravnano odločanje naj bi bilo tisto odločanje, v katerem se upošteva pre-
tekli, trenutni in prihodnji gospodarski, družbeni in okoljski vidik odlo-
106 čanja ter zadovoljuje potrebe vseh udeležencev, ki so bili v ta proces odlo-
čanja vključeni.
V nadaljevanju smo opredelili trajnostni razvoj. Glede na to, da je traj-
nostni razvoj večdimenzionalen konstrukt, ga je težko definirati. Prva in
največkrat uporabljena definicija trajnostnega razvoja v zgodovini je »za-
dovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb pri-
hodnjih generacij«, ki je sestavljeno iz okoljskega (smotri in cilji – varstvo
naravnega okolja: ohranjanje naravnih virov, biotsko raznovrstnost, sta-
bilnost atmosfere, trajnostni prihodek ipd.), družbenega (smotri in cilji
– socialni razvoj: večja enakost razporeditve blagostanja, pravičnost, so-
delovanje, odgovornost, lokalno samozaupanje, primerna tehnologija, za-
gotavljanje socialnih storitev na področju zdravstvo ter izobraževanja ipd.)
in gospodarskega (smotri in cilji – socialni razvoj: večja enakost razpore-
ditve blagostanja, pravičnost, sodelovanje, odgovornost, lokalno samoza-
upanje, primerna tehnologija, zagotavljanje socialnih storitev na področju
zdravstva ter izobraževanja ipd.) vidika. Identificirali smo teoretične opi-
se ravni razvitosti trajnosti (idealni model trajnosti, močna trajnost, šibka
trajnost in model nadzora onesnaževanja), ki smo jih v teoretičnem delu
tudi opisali. Opravili smo analizo razvoja uresničevanja trajnostnega ra-
zvoja v EU in v Sloveniji ter predstavili dva modela ravnanja z naravnim
okoljem, in sicer standard ISO 14001:2004 in shemo EMAS, ki je z obrav-
navano tematiko povezana.
Sistem ravnanja z naravnim okoljem ISO 14001: 2004 zajema celovi-
to obvladovanje okoljskih vidikov organizacije. Identificirali smo pred-
nosti uvedbe tega standarda v organizacijo, in sicer uresničevanje okolje-
varstvenih načel okoljske politike organizacije, učinkovito izkoriščanje
virov, preprečevanje onesnaževanja ipd. Identificirali pa smo tudi določene
