Page 108 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 108
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
va, krajevne oblast ipd. Pravila obnašanja in delovanja povečujejo učinko-
vitost delovanja, opredeljujejo odgovornost in omejujejo različna tveganja.
Ko govorimo o organizaciji, ne moremo mimo spoznanj o vrednotah
organizacije, saj so odraz vrednot zaposlenih v organizaciji in hkrati nji-
hov »kažipot«. Vrednote so združene v »osebnost« organizacije (so že
prisotne) in določajo skupno usmeritev organizacije (organizacijsko kultu-
ro, klimo) ter podajajo smernice za vsakodnevno delovanje, obnašanje in
vedenje zaposlenih v organizaciji.
Organizacije svojo dejavnost opravljajo v določenem okolju. Okolje or-
ganizacije delimo na zunanje (tisto, kar organizacijo obdaja) in notranje
(lastniki, managerji, sodelavci/zaposleni). Okolje vpliva na razmerja v orga-
nizaciji, organizacije pa s svojim delovanjem vplivajo na okolje. Delimo ga
lahko na ekonomsko (ekonomska rast, stopnja brezposelnosti, razpoložljivi
108 dohodek ipd.), pravno-politično (zakoni in predpisi, politične razmere, po-
slovna politika ipd.), socialno-kulturno (demografske značilnosti, sistem
izobraževanja in usposabljanja, prehranske navade, zdravstvene značilnosti
ipd.), naravno (naravni viri, »zelene« vrednote, javna infrastruktura, zbi-
ranje in recikliranje odpadkov ipd.) in tehnološko okolje (IKT sistemi/in-
frastruktura, širokopasovni dostop do interneta ipd.).
Sledi opis struktur organizacij in lastninskih povezav. Struktura je sta-
tični vidik urejenosti organizacije, je ogrodje oziroma »nosilna konstrukci-
ja« organizacije. Poznamo formalne in neformalne strukture organizacije.
Formalne strukture so tiste, ki jo načrtno uvede management (manage-
ment organizira ljudi in delovna mesta v smiselne delovne odnose). Nefor-
malne strukture predstavljajo uveljavljen vzorec interesnih razmerij med
sodelavci podjetja in drugih organizacij, lahko pa tudi vzorec interesnih
razmerij med sodelavci podjetja in drugih organizacij ter njihovimi vpliv-
nimi zunanjimi udeleženci. Neformalne strukture svoje interese poskuša-
jo uveljaviti v organizaciji. Lastninske povezave podjetij in drugih organi-
zacij delimo na združitve in prevzeme, nastajajo pa npr. najpogosteje zaradi
racionalnejšega poslovanja, učinkovitejšega trženja ter hitrejšega doseganja
smotrov in ciljev ipd.
V nadaljevanju smo predstavili spoznanja o poslovnih procesih – so di-
namični vidik urejenosti organizacije. V poslovnih procesih je treba ure-
diti tokove različnih poslovnih dejavnikov (materialna sredstva, denarna
sredstva, delo in informacije) in udejanjati poteke posameznih dejavnosti
od začetka do konca z izvajalci teh procesov, vsebino in naravnanostjo. Ma-
nagement posameznih delovnih procesov v podjetju in drugi organizaciji
se nanaša na oblikovanje logičnih zaporedij izvajanja delovnih nalog in de-
lov teh nalog.
va, krajevne oblast ipd. Pravila obnašanja in delovanja povečujejo učinko-
vitost delovanja, opredeljujejo odgovornost in omejujejo različna tveganja.
Ko govorimo o organizaciji, ne moremo mimo spoznanj o vrednotah
organizacije, saj so odraz vrednot zaposlenih v organizaciji in hkrati nji-
hov »kažipot«. Vrednote so združene v »osebnost« organizacije (so že
prisotne) in določajo skupno usmeritev organizacije (organizacijsko kultu-
ro, klimo) ter podajajo smernice za vsakodnevno delovanje, obnašanje in
vedenje zaposlenih v organizaciji.
Organizacije svojo dejavnost opravljajo v določenem okolju. Okolje or-
ganizacije delimo na zunanje (tisto, kar organizacijo obdaja) in notranje
(lastniki, managerji, sodelavci/zaposleni). Okolje vpliva na razmerja v orga-
nizaciji, organizacije pa s svojim delovanjem vplivajo na okolje. Delimo ga
lahko na ekonomsko (ekonomska rast, stopnja brezposelnosti, razpoložljivi
108 dohodek ipd.), pravno-politično (zakoni in predpisi, politične razmere, po-
slovna politika ipd.), socialno-kulturno (demografske značilnosti, sistem
izobraževanja in usposabljanja, prehranske navade, zdravstvene značilnosti
ipd.), naravno (naravni viri, »zelene« vrednote, javna infrastruktura, zbi-
ranje in recikliranje odpadkov ipd.) in tehnološko okolje (IKT sistemi/in-
frastruktura, širokopasovni dostop do interneta ipd.).
Sledi opis struktur organizacij in lastninskih povezav. Struktura je sta-
tični vidik urejenosti organizacije, je ogrodje oziroma »nosilna konstrukci-
ja« organizacije. Poznamo formalne in neformalne strukture organizacije.
Formalne strukture so tiste, ki jo načrtno uvede management (manage-
ment organizira ljudi in delovna mesta v smiselne delovne odnose). Nefor-
malne strukture predstavljajo uveljavljen vzorec interesnih razmerij med
sodelavci podjetja in drugih organizacij, lahko pa tudi vzorec interesnih
razmerij med sodelavci podjetja in drugih organizacij ter njihovimi vpliv-
nimi zunanjimi udeleženci. Neformalne strukture svoje interese poskuša-
jo uveljaviti v organizaciji. Lastninske povezave podjetij in drugih organi-
zacij delimo na združitve in prevzeme, nastajajo pa npr. najpogosteje zaradi
racionalnejšega poslovanja, učinkovitejšega trženja ter hitrejšega doseganja
smotrov in ciljev ipd.
V nadaljevanju smo predstavili spoznanja o poslovnih procesih – so di-
namični vidik urejenosti organizacije. V poslovnih procesih je treba ure-
diti tokove različnih poslovnih dejavnikov (materialna sredstva, denarna
sredstva, delo in informacije) in udejanjati poteke posameznih dejavnosti
od začetka do konca z izvajalci teh procesov, vsebino in naravnanostjo. Ma-
nagement posameznih delovnih procesov v podjetju in drugi organizaciji
se nanaša na oblikovanje logičnih zaporedij izvajanja delovnih nalog in de-
lov teh nalog.
