Page 113 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 113
Izvedba empirične raziskave ... 113
skupine, ki jo je sestavljalo deset vršnih managerjev iz organizacij, ki so kas-
neje sodelovale pri sami raziskavi). Težav z razumevanjem vprašanj in trdi-
tev v anketnem vprašalniku ni bilo, zato smo ga pustili nespremenjenega.
Kot tehniko anketiranja smo uporabili anketiranje preko elektronske
pošte (e-vprašalnik). Anketiranje je potekalo preko Centra za družboslov-
no informatiko Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede in se je iz-
vajalo v mesecu novembru in decembru 2014.
Preverjanje kakovosti podatkov
Preverjanje kakovosti intervalnih podatkov smo opravili:
− z analizo manjkajočih vrednosti;
− z ugotavljanjem enot z vrednostmi spremenljivk, ki zelo odstopajo
od drugih – osamelci;
− s testom Cronbach Alfa – preverjali smo zanesljivost spremen-
ljivk.
Velikost vzorca znaša 285 enot, maksimalno število manjkajočih vred-
nosti je pri nekaterih od enot 5, kar je relativno malo. Vseeno pa smo manj-
kajoče vrednosti nadomestili z analizo manjkajočih vrednosti – uporabo
regresijske metode, kot to predlaga Field (2009, 233).
Nato smo ugotavljali enote z vrednostmi spremenljivk, ki zelo odsto-
pajo od drugih – osamelce. Takšnih vrednosti je bilo zelo malo. S pomoč-
jo grafične ponazoritve v programu SPSS (boxplot) smo prepoznali enote z
določenimi izstopajočimi vrednostmi spremenljivk. V skladu s priporoči-
li Fielda (2009, 101) smo vrednosti teh spremenljivk spremenili: uporabili
smo povprečje, povečano oziroma zmanjšano za dvojni standardni odklon.
Po izvedbi analize manjkajočih vrednosti in ugotavljanju osamelcev
smo preverili normalnost porazdelitve podatkov. Ker je normalnost pri
večini nominalnih spremenljivk kršena, smo to upoštevali pri izvedbi po-
trditvene faktorske analize, pri eksploratorni faktorski analizi pa pred-
postavka normalnosti podatkov po mnenju Fielda (2009, 650) ni tako po-
membna.
Zanesljivost spremenljivk smo preverjali tudi s testom Cronbach Alfa.
Za koeficient zanesljivosti Cronbach Alfa smo uporabili merilo, ki ga na-
vajajo Bartholomew, Knott in Moustaki (2011, 45), pri čemer vrednost, ki
znaša več kot 0,7, pomeni visoko stopnjo zanesljivosti. Iz testa je razvidna
visoka stopnja zanesljivosti spremenljivk (Cronbach Alfa = 0,958).
skupine, ki jo je sestavljalo deset vršnih managerjev iz organizacij, ki so kas-
neje sodelovale pri sami raziskavi). Težav z razumevanjem vprašanj in trdi-
tev v anketnem vprašalniku ni bilo, zato smo ga pustili nespremenjenega.
Kot tehniko anketiranja smo uporabili anketiranje preko elektronske
pošte (e-vprašalnik). Anketiranje je potekalo preko Centra za družboslov-
no informatiko Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede in se je iz-
vajalo v mesecu novembru in decembru 2014.
Preverjanje kakovosti podatkov
Preverjanje kakovosti intervalnih podatkov smo opravili:
− z analizo manjkajočih vrednosti;
− z ugotavljanjem enot z vrednostmi spremenljivk, ki zelo odstopajo
od drugih – osamelci;
− s testom Cronbach Alfa – preverjali smo zanesljivost spremen-
ljivk.
Velikost vzorca znaša 285 enot, maksimalno število manjkajočih vred-
nosti je pri nekaterih od enot 5, kar je relativno malo. Vseeno pa smo manj-
kajoče vrednosti nadomestili z analizo manjkajočih vrednosti – uporabo
regresijske metode, kot to predlaga Field (2009, 233).
Nato smo ugotavljali enote z vrednostmi spremenljivk, ki zelo odsto-
pajo od drugih – osamelce. Takšnih vrednosti je bilo zelo malo. S pomoč-
jo grafične ponazoritve v programu SPSS (boxplot) smo prepoznali enote z
določenimi izstopajočimi vrednostmi spremenljivk. V skladu s priporoči-
li Fielda (2009, 101) smo vrednosti teh spremenljivk spremenili: uporabili
smo povprečje, povečano oziroma zmanjšano za dvojni standardni odklon.
Po izvedbi analize manjkajočih vrednosti in ugotavljanju osamelcev
smo preverili normalnost porazdelitve podatkov. Ker je normalnost pri
večini nominalnih spremenljivk kršena, smo to upoštevali pri izvedbi po-
trditvene faktorske analize, pri eksploratorni faktorski analizi pa pred-
postavka normalnosti podatkov po mnenju Fielda (2009, 650) ni tako po-
membna.
Zanesljivost spremenljivk smo preverjali tudi s testom Cronbach Alfa.
Za koeficient zanesljivosti Cronbach Alfa smo uporabili merilo, ki ga na-
vajajo Bartholomew, Knott in Moustaki (2011, 45), pri čemer vrednost, ki
znaša več kot 0,7, pomeni visoko stopnjo zanesljivosti. Iz testa je razvidna
visoka stopnja zanesljivosti spremenljivk (Cronbach Alfa = 0,958).
