Page 114 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti

Metode analize podatkov
Pridobljene podatke in informacije smo analizirali s pomočjo:
− opisne/deskriptivne statistične analize;
− regresijske analize;
− eksploratorne faktorske analize;
− metode strukturnih modelov (model strukturnih enačb);
− cluster analize;
− Pearsonovim testom hi-kvadrat;
− korelacijske analize oz. metodo Spearmanovega korelacijskega ko-

eficienta.
Z opisno/deskriptivno statistično analizo smo izračunali osnovne zna-
čilnosti vzorca in posameznih spremenljivk. Uporabili smo frekvenčno po-
114 razdelitev, aritmetično sredino in standardni odklon.
Z regresijsko analizo smo analizirali dejavnike, ki vplivajo na količino
porabljene pitne vode. Odvisna spremenljivke v regresijskem modelu je bila
količina porabljene pitne vode, neodvisne spremenljivke pa smo šteli kot
kazalnike uspešnosti zmanjševanja porabe pitne vode Q8d »Povečanje količine
ponovno porabljene vode (kot tehnološke in/ali hladilne vode) v proizvod-
nih procesih«, Q8h »Uporaba lastnega vodnjaka (vaš alternativni vir oskr-
be z vodo) v proizvodnem procesu«, Q8g »Uporaba lastnega vodovoda (vaš
alternativni vir oskrbe z vodo) v proizvodnem procesu« in Q8i »Uporaba
deževnice (meteorne vode) (vaš alternativni vir oskrbe z vodo) v proizvod-
nem procesu«, velikost, dejavnost in statistično regijo organizacije, in stan-
darde ISO 14001:2009, ISO 9001:2011, ISO 50001:2011 ter shemo EMAS.
Uporabili smo jo pri hipotezi H2.
Eksploratorno faktorsko analizo smo uporabili za (i) dodatno razume-
vanje strukture posameznih spremenljivk iz vprašalnika in (ii) za zmanjše-
vanje njihovega števila.
Za ugotavljanje povezav med posameznimi spremenljivkami in njihov
medsebojni vpliv je uporabljena metoda strukturnih modelov. Uporabili
smo jo pri hipotezi H1 in pri oblikovanju strukturnega modela manage-
menta trajnostnega ravnanja za zmanjševanje porabe pitne vode.
Moderatorja »Organizacije s trajnostno rabo pitne vode« oziroma po-
samezne skupine v okviru teh organizacij smo oblikovali s pomočjo dvo-
stopenjske cluster analize (angl. two-step clusted analysis), kjer smo izvedli
segmentiranje organizacij glede na njihovo velikost, glavno dejavnost, stati-
stično regijo, standarde in vire oskrbe z vodo v proizvodnem procesu (upo-
raba lastnega vodovoda, uporaba lastnega vodnjaka, uporaba deževnice). S
pomočjo Pearsonovega hi-kvadrat testa, pa smo ugotavljali statistično zna-