Page 19 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Uvod 19
mission 2012b, 26–7). Raziskava EU v okviru 7OP Aquafit4use (2008–
2012) na področju trajnostne uporabe pitne vode v industriji je pokazala, da
je z uporabo ustrezne programske opreme mogoče iz hladilne vode odstra-
niti sol. Voda se tako lahko ponovno uporabi. V okviru projekta Aquafi-
t4use so na ta način dosegli 80-odstotno zmanjšanje porabe pitne vode za
potrebe hlajenja v hladilnih stolpih (European Commission 2012b, 26–7).
Glede na zapisano predpostavljamo pozitivno povezanost med manage-
mentom trajnostnega ravnanja s pitno vodo ter inoviranjem in organizacij-
skim sistemom.
H2: Manjša količina porabljene pitne vode je pozitivno povezana s
količino ponovno porabljene vode, količino porabljene vode iz alter-
nativnih virov oskrbe z vodo, danostjo alternativnih virov, veliko-
stjo, dejavnostjo in statistično regijo organizacije in okoljskimi stan-
dardi.
Obrazložitev:
Po podatkih SURS (2013b) so organizacije na področju predelovalne
dejavnosti največji porabnik pitne vode v Sloveniji – za proizvajanje je bilo
v letu 2012 uporabljenih 99,2 % te vode, za hlajenje 0,7 %, za sanitarne in
druge namene pa skupaj 0,1 %.
V količino ponovno porabljene vode štejemo količino tehnološke vode
oziroma hladilne vode. V količino porabljene vode iz alternativnih virov
oskrbe z vodo štejemo meteorne/padavinske vode (tehnološka voda) in vodo
iz vodnjaka (tehnološka voda) in lastnih vodovodnih sistemov.
Vsaka organizacija ima svoje lastnosti oz. demografske značilnosti. Ko-
ličina porabljene pitne vode je po našem mnenju povezana z velikostjo, de-
javnostjo in statistično regijo organizacije, pa tudi z danostjo alternativnih
virov uporabe pitne vode (podzemna voda, vodnjak, zbiranje deževnice).
Vse večji poudarek na varovanju okolja in pomenu trajnostnega razvoja
je spodbudil razvoj okoljskih standardov – standardov družine ISO 14000,
med katerimi je v poslovnem svetu najbolj razširjen ISO 14001 in sheme
EMAS (Sebhatu in Enquist 2007, 468). Oba nudita sistematski pristop k
obvladovanju okoljskega delovanja v organizacijah, brez katerega o trajno-
stnem razvoju organizacije ne moremo govoriti. Bertoncelj et al. (2011) po-
udarjajo, da je za uspešnost trajnostne politike organizacije treba skladno
vključiti vse tri ključne sestavine trajnostnega razvoja: trajnostno rast (go-
spodarski vidik trajnostnega razvoja organizacije), družbeno odgovornost
(družbeno-politični vidik trajnostnega razvoja organizacije) in sonaravnost
(ekološki oz. okoljski vidik trajnostnega razvoja organizacije).
mission 2012b, 26–7). Raziskava EU v okviru 7OP Aquafit4use (2008–
2012) na področju trajnostne uporabe pitne vode v industriji je pokazala, da
je z uporabo ustrezne programske opreme mogoče iz hladilne vode odstra-
niti sol. Voda se tako lahko ponovno uporabi. V okviru projekta Aquafi-
t4use so na ta način dosegli 80-odstotno zmanjšanje porabe pitne vode za
potrebe hlajenja v hladilnih stolpih (European Commission 2012b, 26–7).
Glede na zapisano predpostavljamo pozitivno povezanost med manage-
mentom trajnostnega ravnanja s pitno vodo ter inoviranjem in organizacij-
skim sistemom.
H2: Manjša količina porabljene pitne vode je pozitivno povezana s
količino ponovno porabljene vode, količino porabljene vode iz alter-
nativnih virov oskrbe z vodo, danostjo alternativnih virov, veliko-
stjo, dejavnostjo in statistično regijo organizacije in okoljskimi stan-
dardi.
Obrazložitev:
Po podatkih SURS (2013b) so organizacije na področju predelovalne
dejavnosti največji porabnik pitne vode v Sloveniji – za proizvajanje je bilo
v letu 2012 uporabljenih 99,2 % te vode, za hlajenje 0,7 %, za sanitarne in
druge namene pa skupaj 0,1 %.
V količino ponovno porabljene vode štejemo količino tehnološke vode
oziroma hladilne vode. V količino porabljene vode iz alternativnih virov
oskrbe z vodo štejemo meteorne/padavinske vode (tehnološka voda) in vodo
iz vodnjaka (tehnološka voda) in lastnih vodovodnih sistemov.
Vsaka organizacija ima svoje lastnosti oz. demografske značilnosti. Ko-
ličina porabljene pitne vode je po našem mnenju povezana z velikostjo, de-
javnostjo in statistično regijo organizacije, pa tudi z danostjo alternativnih
virov uporabe pitne vode (podzemna voda, vodnjak, zbiranje deževnice).
Vse večji poudarek na varovanju okolja in pomenu trajnostnega razvoja
je spodbudil razvoj okoljskih standardov – standardov družine ISO 14000,
med katerimi je v poslovnem svetu najbolj razširjen ISO 14001 in sheme
EMAS (Sebhatu in Enquist 2007, 468). Oba nudita sistematski pristop k
obvladovanju okoljskega delovanja v organizacijah, brez katerega o trajno-
stnem razvoju organizacije ne moremo govoriti. Bertoncelj et al. (2011) po-
udarjajo, da je za uspešnost trajnostne politike organizacije treba skladno
vključiti vse tri ključne sestavine trajnostnega razvoja: trajnostno rast (go-
spodarski vidik trajnostnega razvoja organizacije), družbeno odgovornost
(družbeno-politični vidik trajnostnega razvoja organizacije) in sonaravnost
(ekološki oz. okoljski vidik trajnostnega razvoja organizacije).
