Page 154 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 154
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
ternativnih virov oskrbe z vodo, danostjo alternativnih virov, velikostjo,
dejavnostjo in statistično regijo organizacije in okoljskimi standardi.
Obrazložitev
Po podatkih SURS (2013b) so organizacije na področju predelovalne de-
javnosti največji porabnik pitne vode v Sloveniji – za proizvodnjo je bilo
v letu 2012 uporabljenih 99,2 % te vode, za hlajenje 0,7 %, za sanitarne in
druge namene pa skupaj 0,1 %. V količino ponovno porabljene vode šteje-
mo količino tehnološke vode oziroma hladilne vode. V količino porablje-
ne vode iz alternativnih virov oskrbe z vodo štejemo meteorne/padavinske
vode (tehnološka voda) in vodo iz vodnjaka (tehnološka voda) in lastnih
vodovodnih sistemov. Vsaka organizacija ima svoje lastnosti/demografske
značilnosti. Količina porabljene pitne vode je po našem mnenju povezana
154 z velikostjo, dejavnostjo in statistično regijo organizacije, in pa seveda tudi
z danostjo alternativnih virov uporabe pitne vode (podzemna voda, vod-
njak, zbiranje deževnice).
Vse večji poudarek na varovanju okolja in pomenu trajnostnega razvo-
ja je spodbudila razvoj okoljskih standardov – standardov družine ISO
14000, med katerimi je v poslovnem svetu najbolj razširjen ISO 14001 in
sheme EMAS (Sebhatu in Enquist 2007, 468). Bertoncelj et al. (2011) po-
udarjajo, da je za uspešnost trajnostne politike organizacije treba skladno
vključiti vse tri ključne sestavine trajnostnega razvoja: trajnostno rast (eko-
nomski vidik trajnostnega razvoja organizacije), družbeno odgovornost
(družbeno-politični vidik trajnostnega razvoja organizacije) in sonaravnost
(ekološki oz. okoljski vidik trajnostnega razvoja organizacije).
Iz tega smo predpostavljali, da je manjša količina porabljene pitne vode
pozitivno povezana s količino ponovno porabljene pitne vode, količino po-
rabljene vode iz alternativnih virov oskrbe z vodo, danostjo alternativnih
virov, velikostjo, dejavnostjo in statistično regijo organizacije ter okoljski-
mi standardi.
Sklep k hipotezi H2
Regresijska analiza (poglavje 9.6) porabe pitne vode v organizacijah je po-
kazala, da le dva elementa v nasprotju s pričakovanji statistično značilno
in pozitivno vplivata na porabo pitne vode v organizacijah, in sicer: »stan-
z(dmvaoreddtenIoSermOnep1vr4oo0dc0ee1)s«u(«v(aβš(nβas n=lst 0=e, r06n,03a31t)3iv)i.nnEiQvlei8mrgoe»snkUtrip,bkoeorzatbvsoaodlQaos)8tniv»epgUraopivzoovrdoaobdvanoeddmeažvepvrponrcioceie--
su«, aQ1 (dejavnost organizacije), aQ2 (velikost organizacije), aQ3 (statistična re-
ternativnih virov oskrbe z vodo, danostjo alternativnih virov, velikostjo,
dejavnostjo in statistično regijo organizacije in okoljskimi standardi.
Obrazložitev
Po podatkih SURS (2013b) so organizacije na področju predelovalne de-
javnosti največji porabnik pitne vode v Sloveniji – za proizvodnjo je bilo
v letu 2012 uporabljenih 99,2 % te vode, za hlajenje 0,7 %, za sanitarne in
druge namene pa skupaj 0,1 %. V količino ponovno porabljene vode šteje-
mo količino tehnološke vode oziroma hladilne vode. V količino porablje-
ne vode iz alternativnih virov oskrbe z vodo štejemo meteorne/padavinske
vode (tehnološka voda) in vodo iz vodnjaka (tehnološka voda) in lastnih
vodovodnih sistemov. Vsaka organizacija ima svoje lastnosti/demografske
značilnosti. Količina porabljene pitne vode je po našem mnenju povezana
154 z velikostjo, dejavnostjo in statistično regijo organizacije, in pa seveda tudi
z danostjo alternativnih virov uporabe pitne vode (podzemna voda, vod-
njak, zbiranje deževnice).
Vse večji poudarek na varovanju okolja in pomenu trajnostnega razvo-
ja je spodbudila razvoj okoljskih standardov – standardov družine ISO
14000, med katerimi je v poslovnem svetu najbolj razširjen ISO 14001 in
sheme EMAS (Sebhatu in Enquist 2007, 468). Bertoncelj et al. (2011) po-
udarjajo, da je za uspešnost trajnostne politike organizacije treba skladno
vključiti vse tri ključne sestavine trajnostnega razvoja: trajnostno rast (eko-
nomski vidik trajnostnega razvoja organizacije), družbeno odgovornost
(družbeno-politični vidik trajnostnega razvoja organizacije) in sonaravnost
(ekološki oz. okoljski vidik trajnostnega razvoja organizacije).
Iz tega smo predpostavljali, da je manjša količina porabljene pitne vode
pozitivno povezana s količino ponovno porabljene pitne vode, količino po-
rabljene vode iz alternativnih virov oskrbe z vodo, danostjo alternativnih
virov, velikostjo, dejavnostjo in statistično regijo organizacije ter okoljski-
mi standardi.
Sklep k hipotezi H2
Regresijska analiza (poglavje 9.6) porabe pitne vode v organizacijah je po-
kazala, da le dva elementa v nasprotju s pričakovanji statistično značilno
in pozitivno vplivata na porabo pitne vode v organizacijah, in sicer: »stan-
z(dmvaoreddtenIoSermOnep1vr4oo0dc0ee1)s«u(«v(aβš(nβas n=lst 0=e, r06n,03a31t)3iv)i.nnEiQvlei8mrgoe»snkUtrip,bkoeorzatbvsoaodlQaos)8tniv»epgUraopivzoovrdoaobdvanoeddmeažvepvrponrcioceie--
su«, aQ1 (dejavnost organizacije), aQ2 (velikost organizacije), aQ3 (statistična re-
