Page 166 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 166
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
vode (priprava korenitih rešitev v tistih delih proizvodnega procesa, kjer je
mogoče izkoriščati ponovno uporabljeno vodo, vsaj takšne kakovosti, kot
jo ima pitna voda, proizvodni proces ne zahteva), in uporabo alternativnih
virov pitne vode (uporaba lastnega vodovoda ali vodnjaka) zmanjšajo t. i.
»vodni stres« in varujejo okolje.
Pri vsem tem ima ključno vlogo management organizacij. »Sodobni«
management naj bi se poleg njihovih »klasičnih« dejavnosti, kot so pla-
niranje, organiziranje, vodenje in nadziranje, vodil dejavnosti, ki so pove-
zane s trajnostnim ravnanjem pitne vode ter vzpostavljal potrebne pogoje
za to (organiziral razdeljevanje pristojnosti, odgovornosti in naloge), spod-
bujal zaposlene k sprejemanju in implementaciji novih rešitev, vezanih na
trajnostno ravnanje s pitno vodo, ter ne nazadnje (kar je še najpomembne-
je) aktivno dokazoval zavezanost trajnostnemu ravnanju s pitno vodo (bil
166 za zgled ostalim zaposlenim) – bil kot »katalizator« nove paradigme traj-
nostnega ravnanja s pitno vodo. Na ta način si bodo organizacije zmanjša-
le stroške (trajnost je »mehanizem« za zmanjševanje stroškov z osredoto-
čanjem pozornosti na učinkovitost), ohranili bodo pitno vodo (vode ne bo
nikoli zmanjkalo, pitne vode pa lahko – pitno vodo je mogoče hitreje upo-
rabiti kot pa jo dopolniti), organizacije pa bodo pridobile tudi ugled (traj-
nostna raba pitne vode in naravnanost k temu je lahko odličen promotor
pozitivnega ugleda organizacije).
Z izidi iz raziskave je bil podan nov prispevek k teoriji, saj je za uspešno
zmanjševanje porabe pitne vode empirično preverjena povezanost mana-
gementa trajnostnega ravnanja s pitno vodo ter izbranih dejavnikov inovi-
ranja in organizacijskega sistema. Empirično je preverjeno tudi, da z izbra-
nimi dejavniki inoviranja in organizacijskega sistema organizacije uspešno
uporabljajo vodo iz lastnega vodovoda ali vodnjaka, prav tako pa dejavni-
ki inoviranja in organizacijskega sistema pripomorejo k razvoju manage-
menta trajnostnega ravnanja s pitno vodo v organizacijah na področju pre-
delovalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Raziskava je bila opravljena
med vršnimi managerji in osebami (pooblaščenci za varstvo okolja, eko-
logi, vodji tehnologije), ki se neposredno ukvarjajo s strateškim razvojem
na obravnavanem področju v manjših, srednjih in velikih organizacijah na
področju predelovalne dejavnosti v Sloveniji, saj imajo te osebe največ in-
formacij in moči, da vplivajo na trajnostno ravnanje s pitno vodo – velikost
vzorca (285 v vzorec vključenih oseb iz 285 organizacij) pa zadostuje za ve-
rodostojnost in uporabnost raziskave.
V času izvedbe raziskave smo prišli do številnih ugotovitev, ki bodo v
morebitno pomoč teoretikom, raziskovalcem in praktikom s področja ma-
vode (priprava korenitih rešitev v tistih delih proizvodnega procesa, kjer je
mogoče izkoriščati ponovno uporabljeno vodo, vsaj takšne kakovosti, kot
jo ima pitna voda, proizvodni proces ne zahteva), in uporabo alternativnih
virov pitne vode (uporaba lastnega vodovoda ali vodnjaka) zmanjšajo t. i.
»vodni stres« in varujejo okolje.
Pri vsem tem ima ključno vlogo management organizacij. »Sodobni«
management naj bi se poleg njihovih »klasičnih« dejavnosti, kot so pla-
niranje, organiziranje, vodenje in nadziranje, vodil dejavnosti, ki so pove-
zane s trajnostnim ravnanjem pitne vode ter vzpostavljal potrebne pogoje
za to (organiziral razdeljevanje pristojnosti, odgovornosti in naloge), spod-
bujal zaposlene k sprejemanju in implementaciji novih rešitev, vezanih na
trajnostno ravnanje s pitno vodo, ter ne nazadnje (kar je še najpomembne-
je) aktivno dokazoval zavezanost trajnostnemu ravnanju s pitno vodo (bil
166 za zgled ostalim zaposlenim) – bil kot »katalizator« nove paradigme traj-
nostnega ravnanja s pitno vodo. Na ta način si bodo organizacije zmanjša-
le stroške (trajnost je »mehanizem« za zmanjševanje stroškov z osredoto-
čanjem pozornosti na učinkovitost), ohranili bodo pitno vodo (vode ne bo
nikoli zmanjkalo, pitne vode pa lahko – pitno vodo je mogoče hitreje upo-
rabiti kot pa jo dopolniti), organizacije pa bodo pridobile tudi ugled (traj-
nostna raba pitne vode in naravnanost k temu je lahko odličen promotor
pozitivnega ugleda organizacije).
Z izidi iz raziskave je bil podan nov prispevek k teoriji, saj je za uspešno
zmanjševanje porabe pitne vode empirično preverjena povezanost mana-
gementa trajnostnega ravnanja s pitno vodo ter izbranih dejavnikov inovi-
ranja in organizacijskega sistema. Empirično je preverjeno tudi, da z izbra-
nimi dejavniki inoviranja in organizacijskega sistema organizacije uspešno
uporabljajo vodo iz lastnega vodovoda ali vodnjaka, prav tako pa dejavni-
ki inoviranja in organizacijskega sistema pripomorejo k razvoju manage-
menta trajnostnega ravnanja s pitno vodo v organizacijah na področju pre-
delovalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Raziskava je bila opravljena
med vršnimi managerji in osebami (pooblaščenci za varstvo okolja, eko-
logi, vodji tehnologije), ki se neposredno ukvarjajo s strateškim razvojem
na obravnavanem področju v manjših, srednjih in velikih organizacijah na
področju predelovalne dejavnosti v Sloveniji, saj imajo te osebe največ in-
formacij in moči, da vplivajo na trajnostno ravnanje s pitno vodo – velikost
vzorca (285 v vzorec vključenih oseb iz 285 organizacij) pa zadostuje za ve-
rodostojnost in uporabnost raziskave.
V času izvedbe raziskave smo prišli do številnih ugotovitev, ki bodo v
morebitno pomoč teoretikom, raziskovalcem in praktikom s področja ma-
