Page 162 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 162
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti

Predstavitev modela managementa trajnostnega ravnanja s pitno vodo
za uspešno zmanjševanje porabe pitne vode
Med cilji monografije je bila tudi zasnova in preverjanje izvirnega mode-
la managementa trajnostnega ravnanja s pitno vodo za uspešno zmanjševa-
nje njene porabe.

Na podlagi tuje in domače strokovne in znanstvene literature in virov,
podanih v teoretičnem delu monografije, smo v model vključili dejavnike
managementa trajnostnega ravnanja s pitno vodo, potencialne vplivne de-
javnike na trajnostno ravnanje s pitno vodo (inoviranje, organizacijski sis-
tem) ter potencialne kazalnike uspešnosti zmanjševanja porabe pitne vode
(trditve s področja uspešnosti uresničevanja smotrov in ciljev organizacije s
področja zmanjševanja porabe pitne vode, danostjo in uporabo vode iz al-
ternativnih virov oskrbe z vodo).
162 Ugotovili smo, da z aktivnostmi managementa trajnostnega ravnanja
s pitno vodo in izbranimi dejavniki inoviranja in organizacijskega siste-
ma uspešno zmanjšujemo porabo pitne vode. S potrditvijo konceptualnega
modela za uspešno zmanjševanje porabe pitne vode smo tudi ugotovili, da s
izbranimi dejavniki inoviranja in organizacijskega sistema uspešno upora-
bljajo vodo iz lastnega vodovoda ali vodnjaka, prav tako pa dejavniki inovi-
ranja in organizacijskega sistema pripomorejo k razvoju managementa traj-
nostnega ravnanja s pitno vodo v organizacijah na področju predelovalnih
dejavnosti v Republiki Sloveniji.

V model smo vključili tudi t.  i. kontrolne spremenljivke – čiste mo-
deratorje, ki vplivajo na smer in/ali moč razmerij posameznih dejavnikov
v modelu. Oblikovali smo dve skupini organizacij, in sicer organizacije z
manj trajnostno rabo pitne vode in organizacije z bolj trajnostno rabo pi-
tne vode. Ti dve skupini sta se razlikovali glede na posamezne demografske
podatke organizacij (velikost organizacij, statistična regija, dejavnost orga-
nizacij, standardov kakovosti ISO in EMAS) in glede na uporabo vode iz
različnih virov, tako vode iz vodovodnega omrežja kot tudi vode iz alterna-
tivnih virov oskrbe z vodo.

Vpliv inoviranja in organizacijskega sistema na management trajno-
stnega ravnanja ter vpliv inoviranja in organizacijskega sistema na upora-
bo lastnega vodovoda ali vodnjaka, kot tudi vpliv managementa, inoviranja
in organizacijskega sistema in uporaba lastnega vodovoda ali vodnjaka na
porabo pitne vode je močnejši v organizacijah z bolj trajnostno rabo pitne
vode kot v organizacijah z manj trajnostno rabo pitne vode. Vplivi so stati-
stično značilni. Prav tako smo ugotovili, da je za uporabo lastnega vodovo-
da ali vodnjaka kot tudi za dejavnike inoviranja in organizacijskega sistema
   157   158   159   160   161   162   163   164   165   166   167