Page 161 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 161
Sklepi iz empiričnega dela raziskave 161
voljivo. V nadaljevanju so anketirani ocenjevali pomembnost posameznih
dejavnikov (trditve s področja inoviranja in organizacijskega sistema), ki
vplivajo na trajnostno ravnanje s pitno vodo v njihovi organizaciji. Anali-
za je pokazala, da so za trajnostno ravnanje s pitno vodo v njihovi organi-
zaciji v povprečju najbolj pomembni inovacijski pristopi za izboljšanje pro-
cesov proizvajanja, kar ima za posledico zmanjševanje porabe pitne vode
(M = 5,73), inovacijski pristopi za obdelavo odpadne vode (tehnološke, hla-
dilne vode, meteorne), kar ima za posledico zmanjševanje okoljskih posle-
dic (M = 5,68), inovacijski postopki v proizvodnem procesu za ponovno
uporabo vode (kot npr. tehnološke, hladilne vode ipd.) (M = 5,66) in or-
ganizacijski procesi v zvezi z gospodarnim ravnanjem s pitno vodo so na-
tančno določeni – ve se, kaj in kako in za kaj je kdo odgovoren (M = 5,51).
Za trajnostno ravnanje s pitno vodo v njihovi organizaciji pa je v povprečju
najmanj pomembna ustrezna oprema, ki omogoča iz hladilne vode odstra-
niti sol – voda se lahko ponovno uporabi (4,83). Za trajnostno ravnanje s
pitno vodo v organizacijah na področju predelovalnih dejavnosti so najpo-
membnejše inovacije.
Na koncu vprašalnika so anketirani podali lastno mnenje o stopnji us-
pešnosti zmanjševanja porabe pitne vode v njihovi organizaciji (primerja-
va zadnjih treh let v primerjavi s prejšnjimi leti). Anketirani so v povprečju
najbolj uspešno (kot delno uspešno) ocenili upoštevanje okoljskih standar-
dov in normativov s področja politike pitne vodne in varovanja naravne-
ga okolja (M = 5,34), zmanjševanje količine porabljene pitne vode (kot npr.
tehnološke vode, hladilne vode ipd.) v procesih proizvodnih (M = 5,17) in
sposobnost uvajanja inovacij v delovnih procesih in metodah dela s pod-
ročja zmanjševanja porabe pitne vode (M = 4,85). Anketirani so v povpre-
čju kot delno neuspešno ocenili uporabo deževnice (meteorne vode) (kot
alternativni vir oskrbe z vodo) v proizvodnem procesu (M = 3,30).
Anketirani so nam posredovali tudi količino porabljene vode v njiho-
vi organizaciji za leti 2012 in 2013, in sicer za porabo vode iz javnega vodo-
vodnega sistema, porabo vode iz lastnega vodnjaka, porabo vode iz lastne-
ga zajetja ter porabo vode iz zajetja deževnice.
V nadaljevanju smo izvedli tudi regresijsko analizo porabe pitne vode
v predelovalni dejavnosti v Sloveniji. Z analizo smo ugotovili, da na pora-
bo pitne vode v predelovalni dejavnosti v Sloveniji vpliva pridobljeni certi-
fikat po standardu ISO 14001 in uporaba lastnega vodovoda v procesu pro-
izvajanja. V nadaljevanju podajamo tudi enačbe regresijske hiperravnine:
Količina porabljene pitne vode = 3,192 + 0,603 * Standard ISO 14001 + 0,313 *
Uporaba lastnega vodovoda v proizvodnem procesu.
voljivo. V nadaljevanju so anketirani ocenjevali pomembnost posameznih
dejavnikov (trditve s področja inoviranja in organizacijskega sistema), ki
vplivajo na trajnostno ravnanje s pitno vodo v njihovi organizaciji. Anali-
za je pokazala, da so za trajnostno ravnanje s pitno vodo v njihovi organi-
zaciji v povprečju najbolj pomembni inovacijski pristopi za izboljšanje pro-
cesov proizvajanja, kar ima za posledico zmanjševanje porabe pitne vode
(M = 5,73), inovacijski pristopi za obdelavo odpadne vode (tehnološke, hla-
dilne vode, meteorne), kar ima za posledico zmanjševanje okoljskih posle-
dic (M = 5,68), inovacijski postopki v proizvodnem procesu za ponovno
uporabo vode (kot npr. tehnološke, hladilne vode ipd.) (M = 5,66) in or-
ganizacijski procesi v zvezi z gospodarnim ravnanjem s pitno vodo so na-
tančno določeni – ve se, kaj in kako in za kaj je kdo odgovoren (M = 5,51).
Za trajnostno ravnanje s pitno vodo v njihovi organizaciji pa je v povprečju
najmanj pomembna ustrezna oprema, ki omogoča iz hladilne vode odstra-
niti sol – voda se lahko ponovno uporabi (4,83). Za trajnostno ravnanje s
pitno vodo v organizacijah na področju predelovalnih dejavnosti so najpo-
membnejše inovacije.
Na koncu vprašalnika so anketirani podali lastno mnenje o stopnji us-
pešnosti zmanjševanja porabe pitne vode v njihovi organizaciji (primerja-
va zadnjih treh let v primerjavi s prejšnjimi leti). Anketirani so v povprečju
najbolj uspešno (kot delno uspešno) ocenili upoštevanje okoljskih standar-
dov in normativov s področja politike pitne vodne in varovanja naravne-
ga okolja (M = 5,34), zmanjševanje količine porabljene pitne vode (kot npr.
tehnološke vode, hladilne vode ipd.) v procesih proizvodnih (M = 5,17) in
sposobnost uvajanja inovacij v delovnih procesih in metodah dela s pod-
ročja zmanjševanja porabe pitne vode (M = 4,85). Anketirani so v povpre-
čju kot delno neuspešno ocenili uporabo deževnice (meteorne vode) (kot
alternativni vir oskrbe z vodo) v proizvodnem procesu (M = 3,30).
Anketirani so nam posredovali tudi količino porabljene vode v njiho-
vi organizaciji za leti 2012 in 2013, in sicer za porabo vode iz javnega vodo-
vodnega sistema, porabo vode iz lastnega vodnjaka, porabo vode iz lastne-
ga zajetja ter porabo vode iz zajetja deževnice.
V nadaljevanju smo izvedli tudi regresijsko analizo porabe pitne vode
v predelovalni dejavnosti v Sloveniji. Z analizo smo ugotovili, da na pora-
bo pitne vode v predelovalni dejavnosti v Sloveniji vpliva pridobljeni certi-
fikat po standardu ISO 14001 in uporaba lastnega vodovoda v procesu pro-
izvajanja. V nadaljevanju podajamo tudi enačbe regresijske hiperravnine:
Količina porabljene pitne vode = 3,192 + 0,603 * Standard ISO 14001 + 0,313 *
Uporaba lastnega vodovoda v proizvodnem procesu.
