Page 163 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 163
Sklepi iz empiričnega dela raziskave 163
pomembna trajnostna raba pitne vode oziroma prizadevanje za doseganje
smotrov in ciljev k trajnostni rabi pitne vode.
Na koncu smo analizirali kazalnike uspešnosti zmanjševanja porabe
pitne vode ter izvedli analizo glede na količino porabljene pitne vode (v
m3) glede na dve skupini organizacij, in sicer organizacije z manj trajnostno
rabo pitne vode in organizacije z bolj trajnostno rabo pitne vode.
Iz analize je razvidno, da v organizacijah z bolj trajnostno rabo pitne
vode v proizvodnem procesu v povprečju porabijo statistično značilno več
vode – tako vode iz javnega vodovoda kot tudi vode iz lastnega zajetja (npr.
lastni vodovod, reke, potoki ipd.), lastnega vodnjaka in deževnice. Ugo-
tavljamo, da bi v teh organizacije v primeru neuporabe alternativnih vi-
rov oskrbe s pitno vodo porabile še občutno več pitne vode iz vodovodnega
sistema. To skupino sestavljajo pretežno organizacije s področja farmaci-
je, proizvajanja kovin, proizvajanje električnih naprav, proizvajanje motor-
nih vozil in proizvajanje drugih vozil. V organizacijah z manj trajnostnim
managementom rabe pitne vode v proizvodnem procesu uporabljajo zgolj
vodo iz javnega vodovoda. V organizacijah z manj trajnostno rabo pitne
vode kazalnike uspešnosti zmanjševanja porabe pitne vode tudi statistič-
no značilno slabše ocenjujejo. V organizacijah z manj trajnostno rabo pi-
tne vode v proizvodnem procesu v povprečju porabijo statistično značil-
no manj vode.
Hipoteze
Na osnovi temeljne teze, ki se glasi:
Obstaja statistično značilna povezanost med glavnimi komponentami ma-
nagementa trajnostnega ravnanja s pitno vodo, potencialnimi vplivnimi de-
javniki (inoviranje, organizacijski sistem) na trajnostno ravnanje s pitno vodo,
kazalniki uspešnosti zmanjševanja porabe pitne vode (uspešnost uresniče-
vanja ciljev organizacije s področja zmanjševanja porabe pitne vode, količi-
na porabljene pitne vode, količina ponovno porabljene pitne vode, količina
porabljene vode iz alternativnih virov oskrbe z vodo), okoljskimi standardi,
danostjo alternativnih virov oskrbe z vodo (podzemne vode, deževnica) in
izbranimi lastnostmi podjetij (dejavnost organizacije – druga stopnja, veli-
kost organizacije, statistična regija).
smo oblikovali tri hipoteze.
Prvo hipotezo H1, Management trajnostnega ravnanja s pitno vodo je
pozitivno povezan z inoviranjem in organizacijskim sistemom, smo na pod-
lagi rezultatov SEM in korelacijske analize sprejeli. Na osnovi tega sklepa-
pomembna trajnostna raba pitne vode oziroma prizadevanje za doseganje
smotrov in ciljev k trajnostni rabi pitne vode.
Na koncu smo analizirali kazalnike uspešnosti zmanjševanja porabe
pitne vode ter izvedli analizo glede na količino porabljene pitne vode (v
m3) glede na dve skupini organizacij, in sicer organizacije z manj trajnostno
rabo pitne vode in organizacije z bolj trajnostno rabo pitne vode.
Iz analize je razvidno, da v organizacijah z bolj trajnostno rabo pitne
vode v proizvodnem procesu v povprečju porabijo statistično značilno več
vode – tako vode iz javnega vodovoda kot tudi vode iz lastnega zajetja (npr.
lastni vodovod, reke, potoki ipd.), lastnega vodnjaka in deževnice. Ugo-
tavljamo, da bi v teh organizacije v primeru neuporabe alternativnih vi-
rov oskrbe s pitno vodo porabile še občutno več pitne vode iz vodovodnega
sistema. To skupino sestavljajo pretežno organizacije s področja farmaci-
je, proizvajanja kovin, proizvajanje električnih naprav, proizvajanje motor-
nih vozil in proizvajanje drugih vozil. V organizacijah z manj trajnostnim
managementom rabe pitne vode v proizvodnem procesu uporabljajo zgolj
vodo iz javnega vodovoda. V organizacijah z manj trajnostno rabo pitne
vode kazalnike uspešnosti zmanjševanja porabe pitne vode tudi statistič-
no značilno slabše ocenjujejo. V organizacijah z manj trajnostno rabo pi-
tne vode v proizvodnem procesu v povprečju porabijo statistično značil-
no manj vode.
Hipoteze
Na osnovi temeljne teze, ki se glasi:
Obstaja statistično značilna povezanost med glavnimi komponentami ma-
nagementa trajnostnega ravnanja s pitno vodo, potencialnimi vplivnimi de-
javniki (inoviranje, organizacijski sistem) na trajnostno ravnanje s pitno vodo,
kazalniki uspešnosti zmanjševanja porabe pitne vode (uspešnost uresniče-
vanja ciljev organizacije s področja zmanjševanja porabe pitne vode, količi-
na porabljene pitne vode, količina ponovno porabljene pitne vode, količina
porabljene vode iz alternativnih virov oskrbe z vodo), okoljskimi standardi,
danostjo alternativnih virov oskrbe z vodo (podzemne vode, deževnica) in
izbranimi lastnostmi podjetij (dejavnost organizacije – druga stopnja, veli-
kost organizacije, statistična regija).
smo oblikovali tri hipoteze.
Prvo hipotezo H1, Management trajnostnega ravnanja s pitno vodo je
pozitivno povezan z inoviranjem in organizacijskim sistemom, smo na pod-
lagi rezultatov SEM in korelacijske analize sprejeli. Na osnovi tega sklepa-
