Page 42 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
Na etično odločanje managerjev vplivajo (Schermerhorn 2012, 111–3):
− situacijski okvir (težava) in jakost etične dileme (obseg, verjetnost,
morebitna škoda, družbeno soglasje);
− osebnostne lastnosti in moralne vrednote managerja (vrednote
managerja, vera, etična kultura, družina ipd.);
− notranje okolje organizacije in organizacijska kultura ter klima;
− zunanje okolje organizacije in veljavne norme v dejavnosti panogi,
v kateri organizacija deluje.
Trajnostno naravnano odločanje poleg ekonomsko-finančnih vidikov
vključuje/upošteva tudi povezovanje in združevanje trajnostno razvojnih
vidikov (okoljsko ekoloških, gospodarskih in družbenih vidikov) (Antu-
nes, Santos in Videira 2006, 44; Laurinkevičiūtė in Stasiškienė 2010, 16).
42 To velja predvsem za sprejemanje odločitev, povezane v zvezi z vplivi na na-
ravno okolje, presoje vplivov določenega programa na naravno okolje, ra-
zvoja trajnostne rasti organizacije ipd. (Antunes, Santos in Videira 2006,
44). V tem procesu odločanja je poleg »dejstev« treba upoštevati tudi vred-
note, tako osebne kot tudi vrednote organizacije, v kateri odločevalec de-
luje. V trajnostno naravnanem odločanju naj bi sodelovali vsi zainteresira-
ni udeleženci, ki so vanj vključeni v začetni fazi samega procesa (prav tam).
Trajnostno naravnano odločanje spodbujajo naslednji dejavniki (Ran-
ganathan 1998; Laurinkevičiūtė in Stasiškienė 2010):
− težnja po konkurenčni prednosti organizacije;
− pritiska udeležencev v dobavni in »odjemalni« verigi;
− zakonskih in normativnih zahtev, v katerih organizacija deluje;
− mednarodnih smernic, standardov in priporočil;
− želenem prostovoljnem poročanju organizacije.
Če povzamemo, je etično odločanje tisto odločanje, v katerem so upo-
števane vrednote posameznika, vrednote organizacije, njihove pravice in
koristi ter zadovoljuje potrebe vseh udeležencev, ki so v proces odločanja
vključeni. Trajnostno naravnano odločanje naj bi bilo tisto odločanje, v ka-
terem se upošteva pretekli, trenutni in prihodnji gospodarski, družbeni in
okoljski vidik odločanja ter zadovoljuje potrebe vseh udeležencev, ki so bili
v ta proces odločanja vključeni.
Na etično odločanje managerjev vplivajo (Schermerhorn 2012, 111–3):
− situacijski okvir (težava) in jakost etične dileme (obseg, verjetnost,
morebitna škoda, družbeno soglasje);
− osebnostne lastnosti in moralne vrednote managerja (vrednote
managerja, vera, etična kultura, družina ipd.);
− notranje okolje organizacije in organizacijska kultura ter klima;
− zunanje okolje organizacije in veljavne norme v dejavnosti panogi,
v kateri organizacija deluje.
Trajnostno naravnano odločanje poleg ekonomsko-finančnih vidikov
vključuje/upošteva tudi povezovanje in združevanje trajnostno razvojnih
vidikov (okoljsko ekoloških, gospodarskih in družbenih vidikov) (Antu-
nes, Santos in Videira 2006, 44; Laurinkevičiūtė in Stasiškienė 2010, 16).
42 To velja predvsem za sprejemanje odločitev, povezane v zvezi z vplivi na na-
ravno okolje, presoje vplivov določenega programa na naravno okolje, ra-
zvoja trajnostne rasti organizacije ipd. (Antunes, Santos in Videira 2006,
44). V tem procesu odločanja je poleg »dejstev« treba upoštevati tudi vred-
note, tako osebne kot tudi vrednote organizacije, v kateri odločevalec de-
luje. V trajnostno naravnanem odločanju naj bi sodelovali vsi zainteresira-
ni udeleženci, ki so vanj vključeni v začetni fazi samega procesa (prav tam).
Trajnostno naravnano odločanje spodbujajo naslednji dejavniki (Ran-
ganathan 1998; Laurinkevičiūtė in Stasiškienė 2010):
− težnja po konkurenčni prednosti organizacije;
− pritiska udeležencev v dobavni in »odjemalni« verigi;
− zakonskih in normativnih zahtev, v katerih organizacija deluje;
− mednarodnih smernic, standardov in priporočil;
− želenem prostovoljnem poročanju organizacije.
Če povzamemo, je etično odločanje tisto odločanje, v katerem so upo-
števane vrednote posameznika, vrednote organizacije, njihove pravice in
koristi ter zadovoljuje potrebe vseh udeležencev, ki so v proces odločanja
vključeni. Trajnostno naravnano odločanje naj bi bilo tisto odločanje, v ka-
terem se upošteva pretekli, trenutni in prihodnji gospodarski, družbeni in
okoljski vidik odločanja ter zadovoljuje potrebe vseh udeležencev, ki so bili
v ta proces odločanja vključeni.
