Page 56 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
načelih ohranjanja narave, spremembah okoljskih vidikov, spre-
membah okoljske zakonodaje ipd.), ureditev notranjih (med raz-
ličnimi ravni in funkcijami organizacije) in zunanjih (sprejema-
nje, dokumentiranje in odgovarjanje v postopku komuniciranja
z zunanjimi zainteresiranimi strankami) komunikacij, izdelavo
potrebnih dokumentov (dokumentacija vključuje okoljsko politi-
ko ter okvirne in izvedbene cilje, opis obsega ravnanja z okoljem,
opis glavnih elementov okoljske dejavnosti organizacije ipd.), ure-
ditev operativnega vodenja (načrtovanje, nadziranje, ukrepanje
naj obsega vsa področja, procese, dejavnosti, proizvode in storitve)
in zagotovitev pripravljenosti in odziva na izredne razmere (dolo-
čitev nadzornih mehanizmov in zahtev pred nepričakovanimi do-
godki, kot so npr. naključni izpusti v zrak, naključni izpusti vode,
56 požar, eksplozija ipd.);
− preverjaj (preverjanje/kontrola okoljske dejavnosti): spremljanje
in merjenje (spremljanje politike do okolja, spremljanje doseganja
okoljskih ciljev, spremljanje učinkovitosti operativnega vodenja in
uvedbenega sistema ipd.), ocena izpolnjevanja zahtev (ocena ure-
sničevanja politike do okolja, postavljenih okvirnih in izvedbenih
ciljev, zakonskih in drugih zahtev ipd.), vodenje neskladnosti (vsi
primeri operativne ali proceduralne narave, kjer se dejavnosti ali
rezultati razlikujejo od postavljenih ciljev in/ali zahtev), vodenje
zapisov (zapisi neposredno kažejo, kako se v organizaciji izpolnju-
jejo predpisane zahteve zakonodaje in regulative, politiko do oko-
lja, postavljene cilje, okoljske programe in izvedene ukrepe s pod-
ročja neskladnosti) in izvajanje notranjih presoj (najmanj enkrat
na leto);
− ukrepaj (izboljševanje okoljske dejavnosti): popravni in preventiv-
ni ukrepi (ukrepi naj se izvajajo v obsegu pomembnosti proble-
ma in naj zagotavljajo preprečitev njihovih ponovitev), vodstveni
pregledi (pregled, ki naj bi bil dokumentiran, naj bi opravili vršni
managerji organizacije z osebjem, ki je vzpostavilo sistem v orga-
nizaciji), načrtovanje in uvajanje izboljšav.
Standard ISO 14001:2004 je bil deležen številnih kritik, predvsem, da
ne meri dejanske okoljske učinkovitosti organizacije (Chen 2004, 53). Stan-
dard ne podaja jasnih napotkov, kako naj organizacija zmanjša onesnaževa-
nje in izboljša okoljsko učinkovitost, zato so kljub standardu lahko v orga-
nizaciji še vedno prisotni podstandardni delovni procesi in onesnaževanje
(Curkovic in Sroufe 2011, 74). Tako se lahko organizacije, ki so standard
sprejele, ponašajo z izboljšanimi praksami ravnanja z okoljem, ne da bi de-
načelih ohranjanja narave, spremembah okoljskih vidikov, spre-
membah okoljske zakonodaje ipd.), ureditev notranjih (med raz-
ličnimi ravni in funkcijami organizacije) in zunanjih (sprejema-
nje, dokumentiranje in odgovarjanje v postopku komuniciranja
z zunanjimi zainteresiranimi strankami) komunikacij, izdelavo
potrebnih dokumentov (dokumentacija vključuje okoljsko politi-
ko ter okvirne in izvedbene cilje, opis obsega ravnanja z okoljem,
opis glavnih elementov okoljske dejavnosti organizacije ipd.), ure-
ditev operativnega vodenja (načrtovanje, nadziranje, ukrepanje
naj obsega vsa področja, procese, dejavnosti, proizvode in storitve)
in zagotovitev pripravljenosti in odziva na izredne razmere (dolo-
čitev nadzornih mehanizmov in zahtev pred nepričakovanimi do-
godki, kot so npr. naključni izpusti v zrak, naključni izpusti vode,
56 požar, eksplozija ipd.);
− preverjaj (preverjanje/kontrola okoljske dejavnosti): spremljanje
in merjenje (spremljanje politike do okolja, spremljanje doseganja
okoljskih ciljev, spremljanje učinkovitosti operativnega vodenja in
uvedbenega sistema ipd.), ocena izpolnjevanja zahtev (ocena ure-
sničevanja politike do okolja, postavljenih okvirnih in izvedbenih
ciljev, zakonskih in drugih zahtev ipd.), vodenje neskladnosti (vsi
primeri operativne ali proceduralne narave, kjer se dejavnosti ali
rezultati razlikujejo od postavljenih ciljev in/ali zahtev), vodenje
zapisov (zapisi neposredno kažejo, kako se v organizaciji izpolnju-
jejo predpisane zahteve zakonodaje in regulative, politiko do oko-
lja, postavljene cilje, okoljske programe in izvedene ukrepe s pod-
ročja neskladnosti) in izvajanje notranjih presoj (najmanj enkrat
na leto);
− ukrepaj (izboljševanje okoljske dejavnosti): popravni in preventiv-
ni ukrepi (ukrepi naj se izvajajo v obsegu pomembnosti proble-
ma in naj zagotavljajo preprečitev njihovih ponovitev), vodstveni
pregledi (pregled, ki naj bi bil dokumentiran, naj bi opravili vršni
managerji organizacije z osebjem, ki je vzpostavilo sistem v orga-
nizaciji), načrtovanje in uvajanje izboljšav.
Standard ISO 14001:2004 je bil deležen številnih kritik, predvsem, da
ne meri dejanske okoljske učinkovitosti organizacije (Chen 2004, 53). Stan-
dard ne podaja jasnih napotkov, kako naj organizacija zmanjša onesnaževa-
nje in izboljša okoljsko učinkovitost, zato so kljub standardu lahko v orga-
nizaciji še vedno prisotni podstandardni delovni procesi in onesnaževanje
(Curkovic in Sroufe 2011, 74). Tako se lahko organizacije, ki so standard
sprejele, ponašajo z izboljšanimi praksami ravnanja z okoljem, ne da bi de-
