Page 57 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Management in trajnostni razvoj 57

jansko izboljšale okoljsko učinkovitost in vpeljale tehnologije, ki bi zmanj-
šale onesnaževanje (Sebhatu in Enquist 2007, 469). Vzpostavitev modela
sistema z okoljem po standardu ISO 14001:2004 sama po sebi tudi ne zago-
tavlja večje konkurenčnosti in uspešnosti poslovanja organizacije, saj razi-
skave ne kažejo močne povezanosti med izboljšano uspešnostjo in okoljsko
učinkovitostjo organizacije, pri čemer obstajajo tudi pomisleki o koristih,
ki jih standard ponuja glede na visoke stroške vpeljave (Curkovic in Sroufe
2011, 76). Obstajajo tudi kritike glede transparentnosti in konsistentnosti
uporabe standardov. Organizacije s standardom 14001:2004 morajo obja-
vljati javne izjave o vplivih na okolje, ker pa gre pri standardu samo za zave-
zanost postopnim izboljšavam in ne za zahtevo, obstaja potencialen dvom
o natančnosti poročil, ki jih izdajajo organizacije (Wilcox 2007, 22–3).

Ravnanje z okoljem po smernicah EMAS
V posameznih organizacijah zasebnega in javnega sektorja v državah člani-
cah EU, na Norveškem, Islandiji in Liechtensteinu, imajo možnost vklju-
čitve v prostovoljno shemo, shemo ravnanja z okoljem EMAS (angl. ECO
– Management and Audit Scheme) – namenjena je ocenjevanju, izboljševa-
nju učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah in informiranju javnosti o
teh učinkih (Kralj 2013, 94).

Okoljska izjava po shemi EMAS predstavlja glavni način seznanjanja
javnosti z rezultati nenehnega izboljševanja učinkov ravnanja z naravnim
okoljem in je hkrati priložnost za promocijo pozitivne podobe organizaci-
je pri vplivnih deležnikih organizacije (lastnikih, managementu, zaposle-
nih, kupcih, dobaviteljih, pogodbenikih ipd.). Organizacija, ki je vključena
v shemo, lahko objavi tudi preverjene izvlečke iz okoljske izjave.

Med prednostmi vpeljave prostovoljne vključitve v shemo EMAS za
organizacijo Dlamini (2005, 38) vidi nižje stroške zaradi manjše porabe
energije in drugih virov, varčevanje zaradi recikliranja odpadkov, manj-
še okoljske pristojbine in nižje davke, manjše tveganje pridobitve kazni za
povzročitev okoljske škode, večjo maržo za okolju prijazne proizvode ali
procese, boljšo javno podobo, eventualni večji tržni delež, inovativne iz-
delke, zagotovljen dostop do tujih trgov, boljši odnos z zunanjimi deležni-
ki (javnostmi, okoljevarstveniki ipd.).

EU med prednosti vključitve posameznih organizacij v shemo vidi v
(European Commission 2015a):
− okrepljeni okoljski in finančni uspešnosti: visoka stopnja ravnanja

z naravnim okoljem, učinkovita raba virov, nižji stroški;