Page 119 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 119
gledališka družba emanuela schikanedra v ljubljani ...
Schikanedrovo gledališko skupino je v Ljubljano povabil tedanji komi-
sar ljubljanskega gledališča baron Karl Aleksander von Schell (1730–1792),8
ki je imel zaradi porekla in družinskih vezi močne povezave z avstrijskim
plemstvom, bil je kulturno izobražen in široko razgledan. Ker je vedel za
uspehe Schikanedrove družbe v južnonemških mestih, je pisal poleti 1779
Schikanedru v Nürnberg in ga povabil v Ljubljano.9 Razlog, da se je vodja
nemške gledališke družbe Schikaneder odločil za gostovanje v mestu, ki v
pogledu finančne donosnosti zaradi skromnega števila prebivalcev in rela-
tivno majhnega gledališča ni veliko obetalo, lahko po eni strani pripišemo
splošnim zgodovinskim in glasbenim okoliščinam ter po drugi strani nje-
govim ambicijam. Nastope v provincialnem mestu avstrijske monarhije je
Schikaneder zaradi geografske lege videl kot dobro izhodišče za nadaljnja
gostovanja v večjih glasbenih središčih avstrijskega prostora.
Čeprav je Schikaneder ustanovil svojo gledališko skupino le dobro leto
pred prihodom v Ljubljano, je bil, kot piše Anke Sonnek, že uveljavljen igra-
lec, pevec in plesalec.10 Od začetka leta 1778 je uspešno nastopal s svojo gle-
dališko skupino v Ulmu, Stuttgartu, Augsburgu, Neuburgu, Nürnbergu in
Rothenburgu. Ker je gostovanje v Ljubljani videl kot dobro priložnost za
uveljavitev novoustanovljene družbe, je sprejel vabilo in predujem ljubljan-
ske gledališke uprave. S tem se je obvezal, da bo z nastopi na ljubljanskem
odru posojilo odplačal. O tem, kako se je Schikanedrova družba že v zim-
skem času konec novembra 1779 iz Rothenburga po ustaljeni trgovski poti z
vozovi odpravila mimo Innsbrucka čez prelaz Brenner in Pustriško dolino
ter Koroško na Kranjsko, slikovito piše v svojih dnevniških zapiskih eden
izmed članov družbe – igralec Jakob Neukäufler (1754–1835).11
8 O baronu Aleksandru von Schellu (c. 1730–1792) je znanega le malo. V dokumentih,
ohranjenih v Arhivu Republike Slovenije, je naveden kot »baron Schell«. Znano
je, da je bil rojen na Saškem, poročen z graško plemkinjo in povezan z avstrijsko
aristokracijo. Živel je na Nizozemskem, Dunaju, v Trstu in v Celovcu, umrl na
Kranjskem. Bil je umetniško nadarjen, pisal je in slikal. Gl. Oberdeutsche, allgemeine
Literaturzeitung im Jahre 1792, št. 2, 1032 in Der Adel in den Matriken des Herzogtums
Krain, ur. Ludwig Schiviz von Schivizhoffen, Gorica: samozaložba, 1905, 207 in
spletna stran Antiquariat Daša Pahor, »Album of 18th-century miniature portraits of
the austrian nobility«, dostop 2. 4. 2016, http://www.pahor.de/books/album-of-18th-
century-miniature-portraits-of-the-austrian-nobility.html.
9 Ludvik omenja Schikanedrov odgovor, datiran 28. 7. 1779 in poslan v Ljubljano,
ki naj bi se nahajal v arhivu ljubljanskega gledališča. Ludvik, Nemško gledališče v
Ljubljani do leta 1790, 178 (op. 3).
10 Sonnek, Emanuel Schikaneder, 29–42.
11 Konrad Schiffmann, ur., Aus dem Leben eines Wanderschauspielers Jakob Neukäufler
(1754–1835) (Linz: J. Feichtinger, 1930), 42–54.
117
Schikanedrovo gledališko skupino je v Ljubljano povabil tedanji komi-
sar ljubljanskega gledališča baron Karl Aleksander von Schell (1730–1792),8
ki je imel zaradi porekla in družinskih vezi močne povezave z avstrijskim
plemstvom, bil je kulturno izobražen in široko razgledan. Ker je vedel za
uspehe Schikanedrove družbe v južnonemških mestih, je pisal poleti 1779
Schikanedru v Nürnberg in ga povabil v Ljubljano.9 Razlog, da se je vodja
nemške gledališke družbe Schikaneder odločil za gostovanje v mestu, ki v
pogledu finančne donosnosti zaradi skromnega števila prebivalcev in rela-
tivno majhnega gledališča ni veliko obetalo, lahko po eni strani pripišemo
splošnim zgodovinskim in glasbenim okoliščinam ter po drugi strani nje-
govim ambicijam. Nastope v provincialnem mestu avstrijske monarhije je
Schikaneder zaradi geografske lege videl kot dobro izhodišče za nadaljnja
gostovanja v večjih glasbenih središčih avstrijskega prostora.
Čeprav je Schikaneder ustanovil svojo gledališko skupino le dobro leto
pred prihodom v Ljubljano, je bil, kot piše Anke Sonnek, že uveljavljen igra-
lec, pevec in plesalec.10 Od začetka leta 1778 je uspešno nastopal s svojo gle-
dališko skupino v Ulmu, Stuttgartu, Augsburgu, Neuburgu, Nürnbergu in
Rothenburgu. Ker je gostovanje v Ljubljani videl kot dobro priložnost za
uveljavitev novoustanovljene družbe, je sprejel vabilo in predujem ljubljan-
ske gledališke uprave. S tem se je obvezal, da bo z nastopi na ljubljanskem
odru posojilo odplačal. O tem, kako se je Schikanedrova družba že v zim-
skem času konec novembra 1779 iz Rothenburga po ustaljeni trgovski poti z
vozovi odpravila mimo Innsbrucka čez prelaz Brenner in Pustriško dolino
ter Koroško na Kranjsko, slikovito piše v svojih dnevniških zapiskih eden
izmed članov družbe – igralec Jakob Neukäufler (1754–1835).11
8 O baronu Aleksandru von Schellu (c. 1730–1792) je znanega le malo. V dokumentih,
ohranjenih v Arhivu Republike Slovenije, je naveden kot »baron Schell«. Znano
je, da je bil rojen na Saškem, poročen z graško plemkinjo in povezan z avstrijsko
aristokracijo. Živel je na Nizozemskem, Dunaju, v Trstu in v Celovcu, umrl na
Kranjskem. Bil je umetniško nadarjen, pisal je in slikal. Gl. Oberdeutsche, allgemeine
Literaturzeitung im Jahre 1792, št. 2, 1032 in Der Adel in den Matriken des Herzogtums
Krain, ur. Ludwig Schiviz von Schivizhoffen, Gorica: samozaložba, 1905, 207 in
spletna stran Antiquariat Daša Pahor, »Album of 18th-century miniature portraits of
the austrian nobility«, dostop 2. 4. 2016, http://www.pahor.de/books/album-of-18th-
century-miniature-portraits-of-the-austrian-nobility.html.
9 Ludvik omenja Schikanedrov odgovor, datiran 28. 7. 1779 in poslan v Ljubljano,
ki naj bi se nahajal v arhivu ljubljanskega gledališča. Ludvik, Nemško gledališče v
Ljubljani do leta 1790, 178 (op. 3).
10 Sonnek, Emanuel Schikaneder, 29–42.
11 Konrad Schiffmann, ur., Aus dem Leben eines Wanderschauspielers Jakob Neukäufler
(1754–1835) (Linz: J. Feichtinger, 1930), 42–54.
117
