Page 126 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 126
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
pularne Beaumarchaisove literarne predloge. Uglasbil ga je nemški violi-
nist in skladatelj Friedrich Ludwig Benda (1752–1792), sin bolj znanega Jiřija
Antonína Georga Bende. F. L. Benda je kot skladatelj največji uspeh doživel
prav s komično opero Der Barbier von Sevill z arijami v italijanskem stilu.
Premiera Bendove komične opere je bila dobra tri leta pred ljubljansko iz-
vedbo in sicer 1776 v Berlinu.36
V omenjenem seznamu zabeleženi libreto se po doslej znanih podat-
kih v slovenskih arhivih ni ohranil. V zbirki z drugimi libreti ga pod signa-
turo Mus. T. 21. hranijo v Državni knjižnici v Berlinu (Staatsbibliothek zu
Berlin).37 Libreto obsega le osem strani, na koncu besedila je napis pod črto
zapisano »Laibach, gedruckt bei Joh. Friedrich Eger«. Na prvi strani je na-
pisan naslov Gesänge / aus der komischen Oper: / der Barbierer / von / Sevi-
lien, zasedba vlog in uvodna arija Figara. Obsega 13 pevskih točk, ki jih iz-
vajajo štirje protagonisti: grof Almaviva, Doktor Bartolo, Rosina in Figaro,
brivec iz Seville. Primerjava z leto prej v Leipzigu natisnjenim klavirskim
izvlečkom Bendove komične opere pokaže, da gre za identično besedilo
in da je bilo delo v Ljubljani z izjemo ene arije Rosine iz tretjega dejanja
uprizorjeno v celoti. Glede na doslej znane podatke o izvedenem reperto-
arju Schikanedrove družbe lahko sklepamo, da so delo v Ljubljani izved-
li prvič. Točnega datuma uprizoritve zaradi odsotnosti drugih relevantnih
virov ni mogoče ugotoviti. Po Ludvikovem mnenju je bila omenjena upri-
zoritev tudi prva predstavitev znane Beaumarchaisove zgodbe o seviljskem
brivcu.38 Bendova uglasbitev je nastala nekaj let pred bolj znano uglasbitvi-
jo italijanskega skladatelja Giovannija Paisiella Il barbiere di Siviglia ovvero
La precauzione inutile (krstna izvedba 1782) ter štirideset let pred praizved-
bo še danes najbolj priljubljene Rossinijeve uglasbitve Il barbiere di Siviglia
(krstna izvedba 1816).39 Lahko torej ugotovimo, da je bila v Ljubljani pred-
stavljena opera z glasbenega vidika ena zgodnejših predstavitev predelave
Beaumarchaisovega besedila v nemškem jeziku tudi v avstrijskem prosto-
ru. Po ljubljanski izvedbi so člani Schikanedrovega gledališča Bendovo ko-
mično opero ponovno izvedli oktobra 1780 v Salzburgu.40
36 Gl. Zdeňka Pilková, »Benda, Fridrich Ludwig«, Die Musik in Geschichte und Ge-
genwart, Personenteil 2, (Kassel: Bärenreiter, 1999), stp. 1072.
37 Podatkov o tem, od kod je knjižnica pridobila to zbirko, žal ni. Zbirka libretov je v
digitalizirani obliki prosto dostopna v repozitoriju Nemške digitalne knjižnice De-
utsche Digitale Bibliothek (https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de).
38 Ludvik, Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790, 86.
39 Lexikon der Oper, zv. 1 (Laaber: Laaber-Verlag, 2002), 165–66.
40 Sonnek, Emanuel Schikaneder, 281.
124
pularne Beaumarchaisove literarne predloge. Uglasbil ga je nemški violi-
nist in skladatelj Friedrich Ludwig Benda (1752–1792), sin bolj znanega Jiřija
Antonína Georga Bende. F. L. Benda je kot skladatelj največji uspeh doživel
prav s komično opero Der Barbier von Sevill z arijami v italijanskem stilu.
Premiera Bendove komične opere je bila dobra tri leta pred ljubljansko iz-
vedbo in sicer 1776 v Berlinu.36
V omenjenem seznamu zabeleženi libreto se po doslej znanih podat-
kih v slovenskih arhivih ni ohranil. V zbirki z drugimi libreti ga pod signa-
turo Mus. T. 21. hranijo v Državni knjižnici v Berlinu (Staatsbibliothek zu
Berlin).37 Libreto obsega le osem strani, na koncu besedila je napis pod črto
zapisano »Laibach, gedruckt bei Joh. Friedrich Eger«. Na prvi strani je na-
pisan naslov Gesänge / aus der komischen Oper: / der Barbierer / von / Sevi-
lien, zasedba vlog in uvodna arija Figara. Obsega 13 pevskih točk, ki jih iz-
vajajo štirje protagonisti: grof Almaviva, Doktor Bartolo, Rosina in Figaro,
brivec iz Seville. Primerjava z leto prej v Leipzigu natisnjenim klavirskim
izvlečkom Bendove komične opere pokaže, da gre za identično besedilo
in da je bilo delo v Ljubljani z izjemo ene arije Rosine iz tretjega dejanja
uprizorjeno v celoti. Glede na doslej znane podatke o izvedenem reperto-
arju Schikanedrove družbe lahko sklepamo, da so delo v Ljubljani izved-
li prvič. Točnega datuma uprizoritve zaradi odsotnosti drugih relevantnih
virov ni mogoče ugotoviti. Po Ludvikovem mnenju je bila omenjena upri-
zoritev tudi prva predstavitev znane Beaumarchaisove zgodbe o seviljskem
brivcu.38 Bendova uglasbitev je nastala nekaj let pred bolj znano uglasbitvi-
jo italijanskega skladatelja Giovannija Paisiella Il barbiere di Siviglia ovvero
La precauzione inutile (krstna izvedba 1782) ter štirideset let pred praizved-
bo še danes najbolj priljubljene Rossinijeve uglasbitve Il barbiere di Siviglia
(krstna izvedba 1816).39 Lahko torej ugotovimo, da je bila v Ljubljani pred-
stavljena opera z glasbenega vidika ena zgodnejših predstavitev predelave
Beaumarchaisovega besedila v nemškem jeziku tudi v avstrijskem prosto-
ru. Po ljubljanski izvedbi so člani Schikanedrovega gledališča Bendovo ko-
mično opero ponovno izvedli oktobra 1780 v Salzburgu.40
36 Gl. Zdeňka Pilková, »Benda, Fridrich Ludwig«, Die Musik in Geschichte und Ge-
genwart, Personenteil 2, (Kassel: Bärenreiter, 1999), stp. 1072.
37 Podatkov o tem, od kod je knjižnica pridobila to zbirko, žal ni. Zbirka libretov je v
digitalizirani obliki prosto dostopna v repozitoriju Nemške digitalne knjižnice De-
utsche Digitale Bibliothek (https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de).
38 Ludvik, Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790, 86.
39 Lexikon der Oper, zv. 1 (Laaber: Laaber-Verlag, 2002), 165–66.
40 Sonnek, Emanuel Schikaneder, 281.
124
