Page 350 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 350
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
ton Balatka, vsi Čehi.23 Pohan je bil v Ljubljani do leta 1923. V zgodovino
slovenskega baleta se je zapisal kot koreograf in režiser prvega celovečer-
nega baleta ljubljanske Opere po prvi svetovni vojni. To je bila predstava
Labodje jezero v sezoni 1921/22. Leta 1924 je odšel v Prago in postal vodilni
baletni pedagog v tamkajšnjem Národnem divadlu.24 Tudi Václav Skrušny
(1883–1949), po poklicu slikar in scenograf, se je v mladih letih kalil v pra-
škem osrednjem gledališču in se hkrati šolal v obrtni šoli. Nato je deloval v
takrat svetovno znanem praškem ateljeju za gledališko dekoracijo Kautský
& Co., bil v Tbilisiju odrski slikar v carski operi, slikal v Teheranu za šaho-
vo kolodvorsko čakalnico, med leti 1907 in 1918 pa se je odlikoval kot glavni
scenograf in vodja gledališke scenske delavnice gledališča Vinohrady,25 ki
je bilo eno eminentnejših na Češkem. Anton Balatka (1895–1958), dirigent,
skladatelj in režiser, je prišel v Ljubljano leta 1919 takoj po diplomi na pra-
škem konservatoriju. V ljubljanski Operi je kot dirigent in režiser uspešno
deloval deset let,26 na oder postavil predvsem vrsto čeških del, nato pa se
je odzval povabilu gledališča v Brnu, kjer je postal dirigent, dramaturg in
nato tudi direktor tamkajšnje Opere.27
Vodilni člani konzorcija so si neprestano prizadevali, da bi gledališče
prešlo pod okrilje države, saj društvo ni zmoglo zbrati dovolj sredstev za
dobro delovanje obeh ansamblov. To jim je uspelo v sezoni 1920/21, ko je
Ministrstvo za izobraževanje (Ministrstvo prosvete, umetniški oddelek) te-
danje kraljevine ugodilo prošnjam in prevzelo finančno skrb nad ljubljan-
skim Narodnim gledališčem.28 Kmalu se je sicer izkazalo, da podpora ni
bila dovolj močna, saj se je fluktuacija v ansamblu nadaljevala. V sezoni
1920/21 je bila ob tradicionalnem programu tedanjih manjših gledališč na
sporedu tudi Lepa Vida Rista Savina kot prvo slovensko delo pod vodstvom
Friderika Rukavine. Med izvajalci se ponovno omenja precejšnje število no-
23 Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani: repertoar.sigledal.org/, obiskano 23. 3.
2016.
24 Národni divadlo Praha: www.narodni-divadlo.cz/cs/balet/pripravka/historie, obi-
skano 25. 3. 2016.
25 Václav Skrušny, Slovenska biografija: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi577519/,
obiskano 25. 3. 2016.
26 Uprava ljubljanskega gledališča se je Balatki ob njegovem odhodu leta 1929 pisano
zahvalila za njegovo delovanje in izrazila željo po nadaljnjem sodelovanju. Arhiv
SLOGI, personalna mapa Antonin Balatka, pismo uprave gledališča z dne 27. 6. 1929.
27 Najizčrpnejše delo o njegovem življenju je diplomska naloga Blanke Šaffkove, nasta-
la na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu: https://is.muni.cz/th/75289/
ff_m/Antonin_Balatka.pdf, obiskano 23. 3. 2016.
28 Prim. Gledališki list, l. 1/1 (1920/21): 15.
348
ton Balatka, vsi Čehi.23 Pohan je bil v Ljubljani do leta 1923. V zgodovino
slovenskega baleta se je zapisal kot koreograf in režiser prvega celovečer-
nega baleta ljubljanske Opere po prvi svetovni vojni. To je bila predstava
Labodje jezero v sezoni 1921/22. Leta 1924 je odšel v Prago in postal vodilni
baletni pedagog v tamkajšnjem Národnem divadlu.24 Tudi Václav Skrušny
(1883–1949), po poklicu slikar in scenograf, se je v mladih letih kalil v pra-
škem osrednjem gledališču in se hkrati šolal v obrtni šoli. Nato je deloval v
takrat svetovno znanem praškem ateljeju za gledališko dekoracijo Kautský
& Co., bil v Tbilisiju odrski slikar v carski operi, slikal v Teheranu za šaho-
vo kolodvorsko čakalnico, med leti 1907 in 1918 pa se je odlikoval kot glavni
scenograf in vodja gledališke scenske delavnice gledališča Vinohrady,25 ki
je bilo eno eminentnejših na Češkem. Anton Balatka (1895–1958), dirigent,
skladatelj in režiser, je prišel v Ljubljano leta 1919 takoj po diplomi na pra-
škem konservatoriju. V ljubljanski Operi je kot dirigent in režiser uspešno
deloval deset let,26 na oder postavil predvsem vrsto čeških del, nato pa se
je odzval povabilu gledališča v Brnu, kjer je postal dirigent, dramaturg in
nato tudi direktor tamkajšnje Opere.27
Vodilni člani konzorcija so si neprestano prizadevali, da bi gledališče
prešlo pod okrilje države, saj društvo ni zmoglo zbrati dovolj sredstev za
dobro delovanje obeh ansamblov. To jim je uspelo v sezoni 1920/21, ko je
Ministrstvo za izobraževanje (Ministrstvo prosvete, umetniški oddelek) te-
danje kraljevine ugodilo prošnjam in prevzelo finančno skrb nad ljubljan-
skim Narodnim gledališčem.28 Kmalu se je sicer izkazalo, da podpora ni
bila dovolj močna, saj se je fluktuacija v ansamblu nadaljevala. V sezoni
1920/21 je bila ob tradicionalnem programu tedanjih manjših gledališč na
sporedu tudi Lepa Vida Rista Savina kot prvo slovensko delo pod vodstvom
Friderika Rukavine. Med izvajalci se ponovno omenja precejšnje število no-
23 Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani: repertoar.sigledal.org/, obiskano 23. 3.
2016.
24 Národni divadlo Praha: www.narodni-divadlo.cz/cs/balet/pripravka/historie, obi-
skano 25. 3. 2016.
25 Václav Skrušny, Slovenska biografija: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi577519/,
obiskano 25. 3. 2016.
26 Uprava ljubljanskega gledališča se je Balatki ob njegovem odhodu leta 1929 pisano
zahvalila za njegovo delovanje in izrazila željo po nadaljnjem sodelovanju. Arhiv
SLOGI, personalna mapa Antonin Balatka, pismo uprave gledališča z dne 27. 6. 1929.
27 Najizčrpnejše delo o njegovem življenju je diplomska naloga Blanke Šaffkove, nasta-
la na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu: https://is.muni.cz/th/75289/
ff_m/Antonin_Balatka.pdf, obiskano 23. 3. 2016.
28 Prim. Gledališki list, l. 1/1 (1920/21): 15.
348
