Page 348 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 348
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
nih pevcev, baletnih plesalcev, režiserjev in scenografov so bila različna.
Ko se je Gledališki konzorcij soočili z dejstvom, da so posamezni ansambli
zdesetkani na minimum, se je Govekar že maja leta 1918 podal v Prago in
privabljal različne gledališke profile. Med tistimi, ki so se povabilu odzva-
li, sta bila tudi Václav Vlček (1895–1968), baletni mojster in koreograf pra-
škega Národnega divadla, ter balerina Hana Klimentova, oba nato uteme-
ljitelja baletne šole in profesionalnega baletnega ansambla na Slovenskem.10
Iz njune šole, ki sta jo uspešno zastavila in z njo sledila razvoju baleta na
večjih evropskih odrih, so izšli prvi profesionalno šolani slovenski baletni
plesalci, med njimi tudi Lidija Wisiak (1906–1993), prva slovenska prima-
balerina velikih evropskih odrov, po drugi svetovni vojni pa baletna peda-
goginja in direktorica ljubljanske Srednje baletne šole. Po njej se imenuje
nagrada Društva baletnih umetnikov Slovenije.11 Vlček je ostal v Ljubljani
le kratek čas, med leti 1920 in 1924 je bil na izpopolnjevanju v Dresdnu, se
nato vrnil v Slovenijo in v naslednji sezoni skupaj z Lidijo Wisiak nastopil v
ljubljanskih in mariborskih predstavah. Leta 1926 sta skupaj odšla v Pariz,
uspešno nastopala po evropskih odrih, v sezoni 1927/28 ponovno v Ljublja-
ni in nato drugod.12 Leta 1939 je odšel v Argentino, kjer je nadaljeval karie-
ro in tam tudi ostal.13
V prvi celoviti sezoni 1919/20 se je operni ansambel soočal s številni-
mi kadrovskimi težavami, kar je opazilo tudi občinstvo in seveda kritika.
Kot piše Marij Kogoj v reviji Dom in svet, je bilo to prva zaokrožena sezona
po vojni, zato jo je bilo potrebno presojati z nekoliko prizanesljivosti. Kljub
temu se je obregnil ob sicer klasičen repertoar z velikimi in manj znanimi
deli, ker na programu ni bilo slovenske opere. Najbolj kritičen je bil do di-
rigentskih sposobnosti Friderika Rukavine, za katerega je menil, da je lik
»muzikalne anarhije«, medtem ko je izjemno pohvalil mladega, a že izku-
šenega dirigenta slovenskega rodu Ivana Brezovška, čigar prva ljubljanska
predstava je bila opera Mignon.14 Brezovšek se je šolal v Dortmundu in se že
10 Henrik Neubauer, Razvoj baletne umetnosti na Slovenskem I (Ljubljana: Format,
1997), 42–49. Hana Klimentova je v Ljubljani ostala zgolj eno sezono, se nato vrnila
v Prago, poročila in ni več nastopala.
11 Lidija Wisiak, Slovenski biografski leksikon: www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi843383/, obiskano 31. 8. 2016.
12 Prim. Arhiv Slovenskega gledališkega inštituta (dalje SLOGI), personalna mapa
Václav Vlček.
13 Václav Vlček, Slovenska biografija: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi795121/,
obiskano 15. 7. 2016.
14 Marij Kogoj, »Opera v prvi polovici sezone 1919/20«, Dom in svet, l. 33/3–4 (1920):
97–98.
346
nih pevcev, baletnih plesalcev, režiserjev in scenografov so bila različna.
Ko se je Gledališki konzorcij soočili z dejstvom, da so posamezni ansambli
zdesetkani na minimum, se je Govekar že maja leta 1918 podal v Prago in
privabljal različne gledališke profile. Med tistimi, ki so se povabilu odzva-
li, sta bila tudi Václav Vlček (1895–1968), baletni mojster in koreograf pra-
škega Národnega divadla, ter balerina Hana Klimentova, oba nato uteme-
ljitelja baletne šole in profesionalnega baletnega ansambla na Slovenskem.10
Iz njune šole, ki sta jo uspešno zastavila in z njo sledila razvoju baleta na
večjih evropskih odrih, so izšli prvi profesionalno šolani slovenski baletni
plesalci, med njimi tudi Lidija Wisiak (1906–1993), prva slovenska prima-
balerina velikih evropskih odrov, po drugi svetovni vojni pa baletna peda-
goginja in direktorica ljubljanske Srednje baletne šole. Po njej se imenuje
nagrada Društva baletnih umetnikov Slovenije.11 Vlček je ostal v Ljubljani
le kratek čas, med leti 1920 in 1924 je bil na izpopolnjevanju v Dresdnu, se
nato vrnil v Slovenijo in v naslednji sezoni skupaj z Lidijo Wisiak nastopil v
ljubljanskih in mariborskih predstavah. Leta 1926 sta skupaj odšla v Pariz,
uspešno nastopala po evropskih odrih, v sezoni 1927/28 ponovno v Ljublja-
ni in nato drugod.12 Leta 1939 je odšel v Argentino, kjer je nadaljeval karie-
ro in tam tudi ostal.13
V prvi celoviti sezoni 1919/20 se je operni ansambel soočal s številni-
mi kadrovskimi težavami, kar je opazilo tudi občinstvo in seveda kritika.
Kot piše Marij Kogoj v reviji Dom in svet, je bilo to prva zaokrožena sezona
po vojni, zato jo je bilo potrebno presojati z nekoliko prizanesljivosti. Kljub
temu se je obregnil ob sicer klasičen repertoar z velikimi in manj znanimi
deli, ker na programu ni bilo slovenske opere. Najbolj kritičen je bil do di-
rigentskih sposobnosti Friderika Rukavine, za katerega je menil, da je lik
»muzikalne anarhije«, medtem ko je izjemno pohvalil mladega, a že izku-
šenega dirigenta slovenskega rodu Ivana Brezovška, čigar prva ljubljanska
predstava je bila opera Mignon.14 Brezovšek se je šolal v Dortmundu in se že
10 Henrik Neubauer, Razvoj baletne umetnosti na Slovenskem I (Ljubljana: Format,
1997), 42–49. Hana Klimentova je v Ljubljani ostala zgolj eno sezono, se nato vrnila
v Prago, poročila in ni več nastopala.
11 Lidija Wisiak, Slovenski biografski leksikon: www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi843383/, obiskano 31. 8. 2016.
12 Prim. Arhiv Slovenskega gledališkega inštituta (dalje SLOGI), personalna mapa
Václav Vlček.
13 Václav Vlček, Slovenska biografija: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi795121/,
obiskano 15. 7. 2016.
14 Marij Kogoj, »Opera v prvi polovici sezone 1919/20«, Dom in svet, l. 33/3–4 (1920):
97–98.
346
