Page 420 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 420
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
rske povezave, ki so omogočale tistim, ki so se rodili na vzhodnem bre-
gu, da so se šolali in izpopolnjevali na zahodnem, predvsem v Benetkah. V
članku je avtorica pripravila kratek pregled skladateljev, ki so vezani ali za-
radi kraja rojstva ali zaradi preseljevanj na oba bregova jadranskega morja.
To je zaenkrat šele prvi seznam, ki zdaleč ni popoln. V njem so navedena
imena doslej znanih glasbenikov z osnovnimi biografskimi podatki. S tem
je avtorica želela opozoriti na pomen teh glasbenikov, ki je večkrat zane-
marjen s strani zahodne glasbene zgodovine. Ob skladateljih in glasbeni-
kih je omenila tudi neoklasično orglarsko šola Pietra Nachinija (Petar Na-
kić) in Gaetana Callida, izdelovalca orgel, ki sta svoje delo izvedla vzdolž
obeh obal jadranskega morja.
Ključne besede: Jadransko morje, zgodovina glasbe, dalmacija
Nataša Cigoj Krstulović
Gledališka družba Emanuela Schikanedra v Ljubljani
v sezonah 1779/80 in 1781/82 –premislek o zgodovinskem
pomenu njenih uprizoritev
Repertoar, ki ga je nemška gledališka družba Emanuela Schikanedra iz-
vedla v dveh zimskih sezonah 1779/80 in 1781/82 v Ljubljani, osvetli poti
in načine, po katerih je konec 18. stoletja potekalo razširjanje repertoarja v
nemškem jeziku na obrobje avstrijske monarhije. Manj kot polovico je bilo
glasbenih predstav in približno desetina baletnih. Občinstvo je slišalo med
drugim zgodovinsko pomembna izvirna glasbena dela v nemščini – Hiller-
jeve nemške singspiele in enega izmed prvih dunajskih singspielov, Umla-
uffovo glasbeno delo, ki jo najavilo nov močan pritok te zvrsti z Dunaja na
ljubljanski gledališki oder.
Odsotnosti relevantnih virov onemogoča prepoznavanje kvalitete v Lju-
bljani uprizorjenih Schikanedrovih glasbenih predstav. V dosedanjih raz-
iskavah le omenjena, a ne še podrobno raziskana v Ljubljani natisnjena li-
breta za Schikanedrovi predstavi Gesänge aus der komischen Oper: der
Barbier von Seville (Eger, 1780) in Das Mädchen von Fraskati (Eger, 1782),
sta ob drugih, naključno ohranjenih virih, pomembna literarnozgodo-
vinska vira. Libreta razkrivata nekatere posebnosti ljubljanskih uprizoritev.
Uprizoritev Bendove komične opere Der Barbier von Sevillle je domnevno
prva predstavitev predelave Beaumarchaisovega besedila v nemškem jezi-
ku v Ljubljani, v avstrijskem prostoru pa vsekakor ena izmed zgodnejših. Z
uprizoritvijo Paisiellove opere La frascatana je Schikaneder ugodil ljubljan-
skemu občinstvu, naklonjenemu italijanski operi in hkrati z besedilom v
418
rske povezave, ki so omogočale tistim, ki so se rodili na vzhodnem bre-
gu, da so se šolali in izpopolnjevali na zahodnem, predvsem v Benetkah. V
članku je avtorica pripravila kratek pregled skladateljev, ki so vezani ali za-
radi kraja rojstva ali zaradi preseljevanj na oba bregova jadranskega morja.
To je zaenkrat šele prvi seznam, ki zdaleč ni popoln. V njem so navedena
imena doslej znanih glasbenikov z osnovnimi biografskimi podatki. S tem
je avtorica želela opozoriti na pomen teh glasbenikov, ki je večkrat zane-
marjen s strani zahodne glasbene zgodovine. Ob skladateljih in glasbeni-
kih je omenila tudi neoklasično orglarsko šola Pietra Nachinija (Petar Na-
kić) in Gaetana Callida, izdelovalca orgel, ki sta svoje delo izvedla vzdolž
obeh obal jadranskega morja.
Ključne besede: Jadransko morje, zgodovina glasbe, dalmacija
Nataša Cigoj Krstulović
Gledališka družba Emanuela Schikanedra v Ljubljani
v sezonah 1779/80 in 1781/82 –premislek o zgodovinskem
pomenu njenih uprizoritev
Repertoar, ki ga je nemška gledališka družba Emanuela Schikanedra iz-
vedla v dveh zimskih sezonah 1779/80 in 1781/82 v Ljubljani, osvetli poti
in načine, po katerih je konec 18. stoletja potekalo razširjanje repertoarja v
nemškem jeziku na obrobje avstrijske monarhije. Manj kot polovico je bilo
glasbenih predstav in približno desetina baletnih. Občinstvo je slišalo med
drugim zgodovinsko pomembna izvirna glasbena dela v nemščini – Hiller-
jeve nemške singspiele in enega izmed prvih dunajskih singspielov, Umla-
uffovo glasbeno delo, ki jo najavilo nov močan pritok te zvrsti z Dunaja na
ljubljanski gledališki oder.
Odsotnosti relevantnih virov onemogoča prepoznavanje kvalitete v Lju-
bljani uprizorjenih Schikanedrovih glasbenih predstav. V dosedanjih raz-
iskavah le omenjena, a ne še podrobno raziskana v Ljubljani natisnjena li-
breta za Schikanedrovi predstavi Gesänge aus der komischen Oper: der
Barbier von Seville (Eger, 1780) in Das Mädchen von Fraskati (Eger, 1782),
sta ob drugih, naključno ohranjenih virih, pomembna literarnozgodo-
vinska vira. Libreta razkrivata nekatere posebnosti ljubljanskih uprizoritev.
Uprizoritev Bendove komične opere Der Barbier von Sevillle je domnevno
prva predstavitev predelave Beaumarchaisovega besedila v nemškem jezi-
ku v Ljubljani, v avstrijskem prostoru pa vsekakor ena izmed zgodnejših. Z
uprizoritvijo Paisiellove opere La frascatana je Schikaneder ugodil ljubljan-
skemu občinstvu, naklonjenemu italijanski operi in hkrati z besedilom v
418
