Page 422 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 422
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
like. Kmalu pa je bil, zaradi vrnitve Burbonov, prisiljen preseliti se na Sici-
lijo, kjer je v bedi preživel zadnja leta življenja.
To so le osnovni nizi dogodkov v povezavi s to izredno osebnostjo, ki jo je
slavni Eduard Hanslick imenoval »predhodnik in vzornik Paganinija ter
duhovni oče vseh violinskih virtuozov«.
Ključne besede: violina, italijanski virtuoz, ruska glasba, gledališče, kon-
cert, solist
Fatima Hadžić
Glasbena migracija: češki glasbeniki v Sarajevu
Po zasedbi in priključitvi Bosne in Hercegovine k Avstro-Ogrskemu cesar-
stvu se je tudi bosanska glasbena kultura začela bolj razvijati v smeri za-
hodnoevropskih glasbenih tradicij. Glavno vlogo pri tem so odigrali tuji,
še posebej češki glasbeniki. Poklicni češki glasbeniki so namreč prihaja-
li v Bosno, zato da bi si poiskali delo v tamkajšnjih kulturnih ustanovah.
Do tega je prišlo, ker je primanjkovalo profesionalnih glasbenikov znotraj
lokalne glasbene kulture. V Sarajevu, administrativnem, političnem, eko-
nomskem in kulturnem središču Bosne in Hercegovine, kjer je institucio-
nalizacija glasbenega življenja že začela rojevati prve sadove, so prihajajo-
či glasbeniki delovali kot dirigenti, glasbeni pedagogi, inštrumentalnisti,
skladatelji in organizatorji. Čeprav jih je v Sarajevu do konca ustvarjalne-
ga življenja ostala le peščica, so češki glasbeniki pustili vidno sled v razvoju
glasbene kulture po zahodnoevropskem vzoru. V obdobju Avstro-Ogrske
vladavine (1878–1918) so sodelovali kot kapelniki vojaških godb, namešče-
nih v Sarajevu, prvi glasbeni pedagogi, dirigenti domačih zborov nacio-
nalnih pevskih društev in skladatelji. V obdobju med svetovnima vojnama
(1918–1941) so češki glasbeniki delovali v na novo vzpostavljenih glasbenih
ustanovah kot kapelniki vojaških orkestrov Jugoslovanske vojske, dirigen-
ti orkestra Narodnega gledališča in Sarajevskega filharmoničnega orkestra
pa tudi kot pedagogi na Državni glasbeni šoli – prvi glasbeni šoli, podpr-
ti z javnimi sredstvi.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, Sarajevo, glasbeno preseljevanje, če-
ški glasbeniki
420
like. Kmalu pa je bil, zaradi vrnitve Burbonov, prisiljen preseliti se na Sici-
lijo, kjer je v bedi preživel zadnja leta življenja.
To so le osnovni nizi dogodkov v povezavi s to izredno osebnostjo, ki jo je
slavni Eduard Hanslick imenoval »predhodnik in vzornik Paganinija ter
duhovni oče vseh violinskih virtuozov«.
Ključne besede: violina, italijanski virtuoz, ruska glasba, gledališče, kon-
cert, solist
Fatima Hadžić
Glasbena migracija: češki glasbeniki v Sarajevu
Po zasedbi in priključitvi Bosne in Hercegovine k Avstro-Ogrskemu cesar-
stvu se je tudi bosanska glasbena kultura začela bolj razvijati v smeri za-
hodnoevropskih glasbenih tradicij. Glavno vlogo pri tem so odigrali tuji,
še posebej češki glasbeniki. Poklicni češki glasbeniki so namreč prihaja-
li v Bosno, zato da bi si poiskali delo v tamkajšnjih kulturnih ustanovah.
Do tega je prišlo, ker je primanjkovalo profesionalnih glasbenikov znotraj
lokalne glasbene kulture. V Sarajevu, administrativnem, političnem, eko-
nomskem in kulturnem središču Bosne in Hercegovine, kjer je institucio-
nalizacija glasbenega življenja že začela rojevati prve sadove, so prihajajo-
či glasbeniki delovali kot dirigenti, glasbeni pedagogi, inštrumentalnisti,
skladatelji in organizatorji. Čeprav jih je v Sarajevu do konca ustvarjalne-
ga življenja ostala le peščica, so češki glasbeniki pustili vidno sled v razvoju
glasbene kulture po zahodnoevropskem vzoru. V obdobju Avstro-Ogrske
vladavine (1878–1918) so sodelovali kot kapelniki vojaških godb, namešče-
nih v Sarajevu, prvi glasbeni pedagogi, dirigenti domačih zborov nacio-
nalnih pevskih društev in skladatelji. V obdobju med svetovnima vojnama
(1918–1941) so češki glasbeniki delovali v na novo vzpostavljenih glasbenih
ustanovah kot kapelniki vojaških orkestrov Jugoslovanske vojske, dirigen-
ti orkestra Narodnega gledališča in Sarajevskega filharmoničnega orkestra
pa tudi kot pedagogi na Državni glasbeni šoli – prvi glasbeni šoli, podpr-
ti z javnimi sredstvi.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, Sarajevo, glasbeno preseljevanje, če-
ški glasbeniki
420
