Page 423 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 423
povzetki
Vjera Katalinić
Glasbene migracije v 17. in 18. stoletju: hrvaško ozemlje
med Srednjo Evropo in Sredozemljem
Evropski raziskovalni projekt »Glasbene migracije v zgodnjem novem
veku: na sotočju evropskega vzhoda, zahoda in juga« (2013–2016) je prinesel
veliko rezultatov, ki so bili izdani v obliki člankov, postopkov, glasbenega
materiala, in zlasti vneseni v podatkovno zbirko projekta. Približno 270
imen glasbenikov (skladateljev, izvajalcev, izdelovalcev inštrumentov, uči-
teljev glasbe, prepisovalcev in tudi glasbenih mecenov) z vezmi s hrvaškim
ozemljem v 17. in 18. stoletju je bilo pomembnih za analizo niza paramet-
rov glede migracij in mreženja. Potrebno je omeniti nekatere parametre:
družbeni položaj migrantov, dejavniki, ki so povzročili mobilnost v različ-
ne smeri (razlogi za migracije), smeri in obseg migracij (od mikromigracij
do kulturno in geografsko bolj oddaljenih), pomembna stičišča migracij,
kjer je nemara prišlo do kulturnega prenosa, pa tudi problem mreženja, ki
je ključno za pozitiven izid tovrstne mobilnosti. Splošne zaključke so pod-
krepili konkretni rezultati študij primerov, ki jih je izvedla hrvaška projekt-
na skupina MusMig (Music Migrations).
Ključne besede: projekt MusMig (Music Migrations), glasbene migracije,
hrvaško ozemlje, 17. stoletje, 18. stoletje
Luba Kijanovska
Lvov – Leopolis – Lwów – Leopoli – Lemberg – Львів –
Львов v Galiciji – srečevališče različnih nacionalnih kultur
(do »pomladi narodov« leta 1848)
Članek obravnava splošno problematiko oblikovanja regionalne kulturne
identitete iz stekanja več posameznih nacionalnih tradicij. Videti je, da
je ta pojav značilen predvsem za regije, ki so na stičiščih nekaterih držav.
Imenovani primer – razvoj večnacionalne glasbene kulture v pokrajini
Galicija in njenem glavnem mestu Lvov – potrjuje navedeno domnevo.
Temu primerno je v tej regiji moč opaziti dve nasprotujoči si smeri
kulturnega življenja:
1. Centrifugalna smer, ki je ohranila nacionalno miselnost profesio-
nalne glasbe.
2. Centripentalna smer, ki je naravno prilagajala različne vplive na-
cionalnih skupnosti, ki so poseljevale območje, in vseevropske
slogovne umetniške smeri.
421
Vjera Katalinić
Glasbene migracije v 17. in 18. stoletju: hrvaško ozemlje
med Srednjo Evropo in Sredozemljem
Evropski raziskovalni projekt »Glasbene migracije v zgodnjem novem
veku: na sotočju evropskega vzhoda, zahoda in juga« (2013–2016) je prinesel
veliko rezultatov, ki so bili izdani v obliki člankov, postopkov, glasbenega
materiala, in zlasti vneseni v podatkovno zbirko projekta. Približno 270
imen glasbenikov (skladateljev, izvajalcev, izdelovalcev inštrumentov, uči-
teljev glasbe, prepisovalcev in tudi glasbenih mecenov) z vezmi s hrvaškim
ozemljem v 17. in 18. stoletju je bilo pomembnih za analizo niza paramet-
rov glede migracij in mreženja. Potrebno je omeniti nekatere parametre:
družbeni položaj migrantov, dejavniki, ki so povzročili mobilnost v različ-
ne smeri (razlogi za migracije), smeri in obseg migracij (od mikromigracij
do kulturno in geografsko bolj oddaljenih), pomembna stičišča migracij,
kjer je nemara prišlo do kulturnega prenosa, pa tudi problem mreženja, ki
je ključno za pozitiven izid tovrstne mobilnosti. Splošne zaključke so pod-
krepili konkretni rezultati študij primerov, ki jih je izvedla hrvaška projekt-
na skupina MusMig (Music Migrations).
Ključne besede: projekt MusMig (Music Migrations), glasbene migracije,
hrvaško ozemlje, 17. stoletje, 18. stoletje
Luba Kijanovska
Lvov – Leopolis – Lwów – Leopoli – Lemberg – Львів –
Львов v Galiciji – srečevališče različnih nacionalnih kultur
(do »pomladi narodov« leta 1848)
Članek obravnava splošno problematiko oblikovanja regionalne kulturne
identitete iz stekanja več posameznih nacionalnih tradicij. Videti je, da
je ta pojav značilen predvsem za regije, ki so na stičiščih nekaterih držav.
Imenovani primer – razvoj večnacionalne glasbene kulture v pokrajini
Galicija in njenem glavnem mestu Lvov – potrjuje navedeno domnevo.
Temu primerno je v tej regiji moč opaziti dve nasprotujoči si smeri
kulturnega življenja:
1. Centrifugalna smer, ki je ohranila nacionalno miselnost profesio-
nalne glasbe.
2. Centripentalna smer, ki je naravno prilagajala različne vplive na-
cionalnih skupnosti, ki so poseljevale območje, in vseevropske
slogovne umetniške smeri.
421
