Page 424 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 424
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
Kot konkretni primeri so izbrane institucije in osebe iz oddaljenih zgodo-
vinskih obdobij: iz poznega srednjega veka – dejavnosti ceha glasbenikov v
Lvovu, v katerem so delovali Italijani in Srbi, ob glasbenih dejavnostih ru-
tenske bratovščine in judovskega združenja; iz 17. in 18. stoletja – vloga Jo-
hanna Philippa Kirnbergerja in Josepha Elsnerja; iz prve polovice 19. stoletja
– dejavnosti Franza Xaverja Mozarta, Johanna Georga Gallus-Mederitscha,
Josepha Baschnyja, Johannesa Ruckgaberja, Josepha Kesslerja, Aloisa Nan-
keja in drugih. Poseben poudarek je na etično-filozofski teoriji čeških zn-
anstvenikov in glasbenikov (Vaclav Dunder, Ritter von Rittersberg), ki se je
tukaj razvila v 40. letih 19. stoletja.
Torej je Galicija spadala k takšnim mejnim regijam, ki so zaradi bogatih
večnacionalnih stikov ter velike prilagodljivosti »vladajočih« in »podreje-
nih« slojev prebivalstva dosegle glasbeno svojevrstnost. Takšni primeri jas-
no kažejo, kako relativna so lahko nespremenljiva določila »zgolj nacional-
nega duha«, zlasti tam, kjer so se naselili predstavniki več ljudstev in s seboj
prinesli lastne kulturne tradicije.
Ključne besede: Galicija/Lvov, nacionalna kultura, sinteza kultur, nacional-
na identiteta
Darja Koter
Migracija v ljubljanski Operi v obdobju ravnatelja
Friderika Rukavine (1918–1925)
Slovensko Narodno gledališče v Ljubljani je leta 1913 zaradi političnih raz-
mer prenehalo delovati in njegovi vodilni protagonisti so se razpršili po
bližnjih gledališčih. Narodni zanesenjaki, ki so se zavedali pomena te in-
stitucije, so nato še pred koncem prve svetovne vojne ustanovili t. i. Sloven-
ski gledališki konzorcij, ki si je zadal nalogo ponovno vzpostaviti delovan-
je Drame in Opere. Na čelu te smele in zagnane skupine je bil vsestranski
kulturnik Fran Govekar, ki je dobil nalogo sestaviti kadrovsko ustrezen an-
sambel. Kljub temu da je bil leta 1919 v Ljubljani ustanovljen Konservatorij
Glasbene matice, ni bilo dovolj usposobljenega kadra. Ekonomska migra-
cija je tako bila nujna posledica družbeno-političnih in kulturnih razmer v
tedanji Kraljevini SHS in na širšem evropskem prostoru. Slovenci so iska-
li primerne glasbeno-gledališke profile na Češkem, Poljskem, med Hrvati,
Srbi… ter tako spodbudili precej intenzivno migracijo. Fašizem je spodbu-
dil emigracijo tržaških Slovencev, oktobrska revolucija in dogodki po njej
pa emigracijo ruskih umetnikov. Prvi ravnatelj in umetniški vodja ljubljan-
ske Opere po vojni je postal hrvaški dirigent Friderik Rukavina, ki je imel
422
Kot konkretni primeri so izbrane institucije in osebe iz oddaljenih zgodo-
vinskih obdobij: iz poznega srednjega veka – dejavnosti ceha glasbenikov v
Lvovu, v katerem so delovali Italijani in Srbi, ob glasbenih dejavnostih ru-
tenske bratovščine in judovskega združenja; iz 17. in 18. stoletja – vloga Jo-
hanna Philippa Kirnbergerja in Josepha Elsnerja; iz prve polovice 19. stoletja
– dejavnosti Franza Xaverja Mozarta, Johanna Georga Gallus-Mederitscha,
Josepha Baschnyja, Johannesa Ruckgaberja, Josepha Kesslerja, Aloisa Nan-
keja in drugih. Poseben poudarek je na etično-filozofski teoriji čeških zn-
anstvenikov in glasbenikov (Vaclav Dunder, Ritter von Rittersberg), ki se je
tukaj razvila v 40. letih 19. stoletja.
Torej je Galicija spadala k takšnim mejnim regijam, ki so zaradi bogatih
večnacionalnih stikov ter velike prilagodljivosti »vladajočih« in »podreje-
nih« slojev prebivalstva dosegle glasbeno svojevrstnost. Takšni primeri jas-
no kažejo, kako relativna so lahko nespremenljiva določila »zgolj nacional-
nega duha«, zlasti tam, kjer so se naselili predstavniki več ljudstev in s seboj
prinesli lastne kulturne tradicije.
Ključne besede: Galicija/Lvov, nacionalna kultura, sinteza kultur, nacional-
na identiteta
Darja Koter
Migracija v ljubljanski Operi v obdobju ravnatelja
Friderika Rukavine (1918–1925)
Slovensko Narodno gledališče v Ljubljani je leta 1913 zaradi političnih raz-
mer prenehalo delovati in njegovi vodilni protagonisti so se razpršili po
bližnjih gledališčih. Narodni zanesenjaki, ki so se zavedali pomena te in-
stitucije, so nato še pred koncem prve svetovne vojne ustanovili t. i. Sloven-
ski gledališki konzorcij, ki si je zadal nalogo ponovno vzpostaviti delovan-
je Drame in Opere. Na čelu te smele in zagnane skupine je bil vsestranski
kulturnik Fran Govekar, ki je dobil nalogo sestaviti kadrovsko ustrezen an-
sambel. Kljub temu da je bil leta 1919 v Ljubljani ustanovljen Konservatorij
Glasbene matice, ni bilo dovolj usposobljenega kadra. Ekonomska migra-
cija je tako bila nujna posledica družbeno-političnih in kulturnih razmer v
tedanji Kraljevini SHS in na širšem evropskem prostoru. Slovenci so iska-
li primerne glasbeno-gledališke profile na Češkem, Poljskem, med Hrvati,
Srbi… ter tako spodbudili precej intenzivno migracijo. Fašizem je spodbu-
dil emigracijo tržaških Slovencev, oktobrska revolucija in dogodki po njej
pa emigracijo ruskih umetnikov. Prvi ravnatelj in umetniški vodja ljubljan-
ske Opere po vojni je postal hrvaški dirigent Friderik Rukavina, ki je imel
422
