Page 227 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 227
8: gostišče podjetne vaške skupnosti v nadiških dolinah (ažla, 18. stoletje)
Iz zapisov panog je razvidno, da so se v nižinskih kot tudi pobočnih
predelih prebivalci ukvarjali večinoma s poljedelstvom in/ali z živinore-
jo. Na teh območjih so zemljišča označena kot »odlična« ali »dobra« za
pridelovanje žita in vina. V vaseh oz. skupnostih Polava in Dreka so se
prebivalci ukvarjali tudi s pridelavo sadja. Na teh območjih je torej prevla-
dovala agrarna dejavnost. V krajih v bližini regionalne ceste ter v hribovi-
tih in obmejnih območjih so se po zapisih na zemljevidu prebivalci ukvar-
jali s kmetijstvom, z neagrarnimi dejavnostmi in živinorejo. Najpogosteje
se omenja trgovina z živino in lesom, ki so ga prodajali v Videm. V vaseh
Perati, Trčmun in Gorenji Barnas je bila razširjena prodaja sira, v Trčmunu
je posebej zapisana še izdelava masti. Trgovsko dejavnost je omogočala
cestna povezava skozi Nadiške doline od Čedada do Kobarida in dalje pro-
ti Bovcu oz. proti furlanski nižini, po kateri je potekala tudi trgovina na
daljše razdalje. V vaseh v najvišje ležečih predelih, kjer glede na rabo tal
in nadmorsko višino poljedelstvo ni dobro uspevalo, je med agrarnimi de-
javnostmi prevladovala živinoreja, na zemljevidu pa sta med neagrarnimi
dejavnostmi največkrat omenjeni predvsem trgovina in obrtna dejavnost,
vezani pretežno na les. V vasi Ložec so se na primer vaščani ukvarjali s tr-
govino in si »prizadevali z izdelovanjem lopat, pezenalov (mernikov) itd.
in drugih lesenih orodij«, v Matajurju so prav tako izdelovali orodje iz
lesa, v Gorenjem in Dolenjem Mersinu pa so se ukvarjali z drvarjenjem in
lesarstvom.
Zemljevid tako obenem slikovito in shematično prikazuje osnovne
poteze kmečke ekonomije v Nadiških dolinah sredi 18. stoletja. Povedni pa
so tudi drugi viri, nastali sicer v začetku 19. stoletja, iz katerih lahko identi-
ficiramo tiste vrste neagrarnih dejavnosti, za katere sklepamo, da so se raz-
vile vsaj že v stoletju poprej. Tako na primer videmski geodet in javni iz-
vedenec Rota leta 1807 na območju dolin, ki so bile takrat del Italijanskega
kraljestva, omenja »odlične pašnike«, na katerih se pasejo voli, koze in ovce,
od katerih pridobivajo mleko za izdelovanje »dobrih sirov« in volne. Poleg
kvalitetnih pašnikov je tu zemlja dajala tudi »okusno sadje«, kot so ribez,
maline in jagode, ki je drugod zaželeno na »razkošnih mizah bogatašev«,
v dolinah pa so se z njim pasle koze. Z omenjenim sadjem so po njegovih
pričevanjih veliko trgovali vse do Trsta. Poleg žita in sadja Rota omenja še
pridelavo »odličnega vina, imenovanega rebula«, seno, »izdelke živalske-
ga izvora, lesarstvo in oglarstvo«, ki so prebivalcem zagotavljali preživetje
(Bianco 2003a, 124–5). Tu je potrebno opozoriti, da interpretacije v zapisu
Rote niso skladne z interpretacijami v franciscejskem katastru oz. statistič-
225
Iz zapisov panog je razvidno, da so se v nižinskih kot tudi pobočnih
predelih prebivalci ukvarjali večinoma s poljedelstvom in/ali z živinore-
jo. Na teh območjih so zemljišča označena kot »odlična« ali »dobra« za
pridelovanje žita in vina. V vaseh oz. skupnostih Polava in Dreka so se
prebivalci ukvarjali tudi s pridelavo sadja. Na teh območjih je torej prevla-
dovala agrarna dejavnost. V krajih v bližini regionalne ceste ter v hribovi-
tih in obmejnih območjih so se po zapisih na zemljevidu prebivalci ukvar-
jali s kmetijstvom, z neagrarnimi dejavnostmi in živinorejo. Najpogosteje
se omenja trgovina z živino in lesom, ki so ga prodajali v Videm. V vaseh
Perati, Trčmun in Gorenji Barnas je bila razširjena prodaja sira, v Trčmunu
je posebej zapisana še izdelava masti. Trgovsko dejavnost je omogočala
cestna povezava skozi Nadiške doline od Čedada do Kobarida in dalje pro-
ti Bovcu oz. proti furlanski nižini, po kateri je potekala tudi trgovina na
daljše razdalje. V vaseh v najvišje ležečih predelih, kjer glede na rabo tal
in nadmorsko višino poljedelstvo ni dobro uspevalo, je med agrarnimi de-
javnostmi prevladovala živinoreja, na zemljevidu pa sta med neagrarnimi
dejavnostmi največkrat omenjeni predvsem trgovina in obrtna dejavnost,
vezani pretežno na les. V vasi Ložec so se na primer vaščani ukvarjali s tr-
govino in si »prizadevali z izdelovanjem lopat, pezenalov (mernikov) itd.
in drugih lesenih orodij«, v Matajurju so prav tako izdelovali orodje iz
lesa, v Gorenjem in Dolenjem Mersinu pa so se ukvarjali z drvarjenjem in
lesarstvom.
Zemljevid tako obenem slikovito in shematično prikazuje osnovne
poteze kmečke ekonomije v Nadiških dolinah sredi 18. stoletja. Povedni pa
so tudi drugi viri, nastali sicer v začetku 19. stoletja, iz katerih lahko identi-
ficiramo tiste vrste neagrarnih dejavnosti, za katere sklepamo, da so se raz-
vile vsaj že v stoletju poprej. Tako na primer videmski geodet in javni iz-
vedenec Rota leta 1807 na območju dolin, ki so bile takrat del Italijanskega
kraljestva, omenja »odlične pašnike«, na katerih se pasejo voli, koze in ovce,
od katerih pridobivajo mleko za izdelovanje »dobrih sirov« in volne. Poleg
kvalitetnih pašnikov je tu zemlja dajala tudi »okusno sadje«, kot so ribez,
maline in jagode, ki je drugod zaželeno na »razkošnih mizah bogatašev«,
v dolinah pa so se z njim pasle koze. Z omenjenim sadjem so po njegovih
pričevanjih veliko trgovali vse do Trsta. Poleg žita in sadja Rota omenja še
pridelavo »odličnega vina, imenovanega rebula«, seno, »izdelke živalske-
ga izvora, lesarstvo in oglarstvo«, ki so prebivalcem zagotavljali preživetje
(Bianco 2003a, 124–5). Tu je potrebno opozoriti, da interpretacije v zapisu
Rote niso skladne z interpretacijami v franciscejskem katastru oz. statistič-
225
