Page 256 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 256
preživetje in podjetnost
dohodka kmečkemu prebivalstvu, da sta izhajala iz neagrarne dejavnos-
ti že v predindustrijski dobi ter na ta način vsaj deloma omogočila integ
racijo osnovnih dohodkov iz kmetijstva s temi iz »turizma«. Ta proces je
bil pris oten tudi v primeru drugih naravnih in kulturnih znamenitosti (na
primer slapovi, gore). V tem obdobju pa je zaradi pomanjkljivih podatk-
ov o višini dohodkov iz te dejavnosti ter sami pogostosti nudenja tovrst-
nih storitev težko ovrednotiti njegovo vlogo. Višina retribucije za vodni-
ke ni nikjer uradno zabeležena, kar se postopoma spremeni z regulacijo
turistične dejavnosti v jamah: uvedbo vstopnine, cenika za razsvetljavo in
vodnike.
3. Moderni jamski turizem
Moderni turizem zaznamuje odnos med povpraševanjem in ponudbo sto-
ritev na trgu, ki so namenjene turistični dejavnosti. Intenzivnemu razvoju
turizma lahko sledimo v obdobju po industrijski revoluciji, saj je povezan
z ekonomskimi, s tehnološkimi ter socialnimi in kulturnimi sprememba-
mi, ki so ji sledile. Moderni turizem torej predstavlja nadgradnjo in inten-
zifikacijo preteklih oblik potovanja, kar se je udejanjilo tudi na področju
jamskega turizma. Tekom 19. stoletja je ta oblika turizma pridobila pomen
na ekonomskem področju, posebej tam, kjer je potekala izgradnja turistič-
ne infrastrukture. Razvoj oz. organizacija ponudbe in storitev na področju
turizma je intenzivno potekala. Investicije v ta sektor so predstavljali pred-
vsem izgradnja nastanitvenih in sprostitvenih kapacitet (hoteli, restavra-
cije, parki, gledališča …) ter organizacija vodenja in upravljanja destinacij,
kot so na primer jame. Slednje je na obravnavanem območju potekalo bodi-
si preko jamskih komisij (Postojna) bodisi preko planinskih društev oz. nji-
hovih jamskih sekcij (Vilenica, Divaška jama, Škocjanske jame). Upravitelji
jam so urejali dostopnost v podzemlju (poti, zavarovanje nevarnih odse-
kov, gradnja mostov), urejali jamsko razsvetljavo, vodniško službo, izdajali
cenike za ponujene storitve in na splošno skrbeli za modernizacijo turistič-
ne ponudbe. Uvedli so tudi turistično statistiko, ki so jo vodili z vpisnimi
knjigami gostov.
Dve turistično danes najprepoznavnejši jami, Postojnska in Škocjanske
jame, sta na turistični ponudbi pričeli graditi ravno od začetka 19. stolet-
ja dalje. Takrat je bil odkrit drugi del Postojnske jame in njenega jamske-
ga sistema (Otoška in Črna jama) ter urejen dostop (stopnice) v Škocjanske
jame, ki so bile pred tem večinoma občudovane le s površja. Obenem je
obisk, zlasti prve, precej olajšala in popularizirala železnica, ki je bila leta
254
dohodka kmečkemu prebivalstvu, da sta izhajala iz neagrarne dejavnos-
ti že v predindustrijski dobi ter na ta način vsaj deloma omogočila integ
racijo osnovnih dohodkov iz kmetijstva s temi iz »turizma«. Ta proces je
bil pris oten tudi v primeru drugih naravnih in kulturnih znamenitosti (na
primer slapovi, gore). V tem obdobju pa je zaradi pomanjkljivih podatk-
ov o višini dohodkov iz te dejavnosti ter sami pogostosti nudenja tovrst-
nih storitev težko ovrednotiti njegovo vlogo. Višina retribucije za vodni-
ke ni nikjer uradno zabeležena, kar se postopoma spremeni z regulacijo
turistične dejavnosti v jamah: uvedbo vstopnine, cenika za razsvetljavo in
vodnike.
3. Moderni jamski turizem
Moderni turizem zaznamuje odnos med povpraševanjem in ponudbo sto-
ritev na trgu, ki so namenjene turistični dejavnosti. Intenzivnemu razvoju
turizma lahko sledimo v obdobju po industrijski revoluciji, saj je povezan
z ekonomskimi, s tehnološkimi ter socialnimi in kulturnimi sprememba-
mi, ki so ji sledile. Moderni turizem torej predstavlja nadgradnjo in inten-
zifikacijo preteklih oblik potovanja, kar se je udejanjilo tudi na področju
jamskega turizma. Tekom 19. stoletja je ta oblika turizma pridobila pomen
na ekonomskem področju, posebej tam, kjer je potekala izgradnja turistič-
ne infrastrukture. Razvoj oz. organizacija ponudbe in storitev na področju
turizma je intenzivno potekala. Investicije v ta sektor so predstavljali pred-
vsem izgradnja nastanitvenih in sprostitvenih kapacitet (hoteli, restavra-
cije, parki, gledališča …) ter organizacija vodenja in upravljanja destinacij,
kot so na primer jame. Slednje je na obravnavanem območju potekalo bodi-
si preko jamskih komisij (Postojna) bodisi preko planinskih društev oz. nji-
hovih jamskih sekcij (Vilenica, Divaška jama, Škocjanske jame). Upravitelji
jam so urejali dostopnost v podzemlju (poti, zavarovanje nevarnih odse-
kov, gradnja mostov), urejali jamsko razsvetljavo, vodniško službo, izdajali
cenike za ponujene storitve in na splošno skrbeli za modernizacijo turistič-
ne ponudbe. Uvedli so tudi turistično statistiko, ki so jo vodili z vpisnimi
knjigami gostov.
Dve turistično danes najprepoznavnejši jami, Postojnska in Škocjanske
jame, sta na turistični ponudbi pričeli graditi ravno od začetka 19. stolet-
ja dalje. Takrat je bil odkrit drugi del Postojnske jame in njenega jamske-
ga sistema (Otoška in Črna jama) ter urejen dostop (stopnice) v Škocjanske
jame, ki so bile pred tem večinoma občudovane le s površja. Obenem je
obisk, zlasti prve, precej olajšala in popularizirala železnica, ki je bila leta
254
