Page 252 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 252
preživetje in podjetnost
Preverja, ali je turizem (in njegove predmoderne oblike) vplival na ponud-
bo storitev kmečkega prebivalstva, vezanih na to dejavnost, in sicer v okol-
ici turistično atraktivnih krajev, ter v kolikšni meri je lokalno prebivalstvo
izkoriščalo tovrstne priložnosti, se vključevalo v ponudbo kot vodniki in
svetilničarji po podzemlju ter na ta način integriralo kmetijske vire dohod-
ka s tistimi iz terciarnega sektorja.
Večino podatkov o tej obliki kmečke ekonomije lahko razberemo iz
potopisnih dnevnikov in sorodnega gradiva, ni pa to dejavnost, ki bi bila
kjerkoli uradno registrirana. Ti zapisi najpogosteje omenjajo lokalnega
kmeta (kmete) kot vodnika do in po jami ter svetilničarja. V industrijski
dobi, ko pride do organizacije turistične ponudbe tudi na področju jam-
skega turizma, je na razpolago nekoliko več virov, iz katerih lahko črpa-
mo informacije, kot so lokalno časopisje, turistični vodiči oz. potovalni
priročniki, poročila in objave upraviteljev jam ter razno promocijsko gra
divo, kjer so objavljene informacije o cenah za vstopnino, vodenje, razsvetl-
javo, podatki o nastanitvah in ponudnikih gostinskih storitev. Omenjajo se
tudi dostopnost in možnosti obiska (urnik odprtja jam, plačilo za vodni-
ka), nekateri potovalni priročniki poleg tega navajajo vključenost lokalne-
ga podeželskega prebivalstva v turistično ponudbo (vodenje, preskrba ho-
telov s hrano, sezonsko delo, prevozne storitve itd.). Kljub temu pa vse do
strokovne organizacije turističnega sektorja s tečaji in z izobraževalnimi
ustanovami s področja turizma, ki so oblikovali profile turističnih delavcev
(natakar, kuhar, hotelski delavec …), ne moremo natančno določiti oz.
kvantitavno opredeliti pomena teh dejavnosti v skupnem dohodku gospo
dinjstev. V tem primeru bomo analizirali, ali je bil interes za vključevan-
je v ta proces s strani kmečkega prebivalstva prisoten v predindustrijski in
industrijski dobi ter ali se je v obeh obdobjih interes za to dejavnost spre
minjal (naraščal, upadal).
1. Jamski turizem
Kras že v svojem imenu nosi opis pokrajine, ki pomeni kamnit svet, sami
opisi kraške krajine pa so v preteklosti označevali predvsem »veliko dela
in truda, malo zemlje in veliko kamenja, preveč burje in premalo vode«
(Panjek 2015, 21).1 Težki pogoji za obdelovanje zemlje in skromen pride-
1 Prim. Louis-Francois Cassas, francoski krajinski slikar: »In these districts, high-
ly-cultivated land is no longer to be seen: the soil is gravelly, dry, and barren, and
from Senosequia to the valley of the Ruecca its appearance was melancholy in the ex-
treme«, Lavallée 1805, 122.
250
Preverja, ali je turizem (in njegove predmoderne oblike) vplival na ponud-
bo storitev kmečkega prebivalstva, vezanih na to dejavnost, in sicer v okol-
ici turistično atraktivnih krajev, ter v kolikšni meri je lokalno prebivalstvo
izkoriščalo tovrstne priložnosti, se vključevalo v ponudbo kot vodniki in
svetilničarji po podzemlju ter na ta način integriralo kmetijske vire dohod-
ka s tistimi iz terciarnega sektorja.
Večino podatkov o tej obliki kmečke ekonomije lahko razberemo iz
potopisnih dnevnikov in sorodnega gradiva, ni pa to dejavnost, ki bi bila
kjerkoli uradno registrirana. Ti zapisi najpogosteje omenjajo lokalnega
kmeta (kmete) kot vodnika do in po jami ter svetilničarja. V industrijski
dobi, ko pride do organizacije turistične ponudbe tudi na področju jam-
skega turizma, je na razpolago nekoliko več virov, iz katerih lahko črpa-
mo informacije, kot so lokalno časopisje, turistični vodiči oz. potovalni
priročniki, poročila in objave upraviteljev jam ter razno promocijsko gra
divo, kjer so objavljene informacije o cenah za vstopnino, vodenje, razsvetl-
javo, podatki o nastanitvah in ponudnikih gostinskih storitev. Omenjajo se
tudi dostopnost in možnosti obiska (urnik odprtja jam, plačilo za vodni-
ka), nekateri potovalni priročniki poleg tega navajajo vključenost lokalne-
ga podeželskega prebivalstva v turistično ponudbo (vodenje, preskrba ho-
telov s hrano, sezonsko delo, prevozne storitve itd.). Kljub temu pa vse do
strokovne organizacije turističnega sektorja s tečaji in z izobraževalnimi
ustanovami s področja turizma, ki so oblikovali profile turističnih delavcev
(natakar, kuhar, hotelski delavec …), ne moremo natančno določiti oz.
kvantitavno opredeliti pomena teh dejavnosti v skupnem dohodku gospo
dinjstev. V tem primeru bomo analizirali, ali je bil interes za vključevan-
je v ta proces s strani kmečkega prebivalstva prisoten v predindustrijski in
industrijski dobi ter ali se je v obeh obdobjih interes za to dejavnost spre
minjal (naraščal, upadal).
1. Jamski turizem
Kras že v svojem imenu nosi opis pokrajine, ki pomeni kamnit svet, sami
opisi kraške krajine pa so v preteklosti označevali predvsem »veliko dela
in truda, malo zemlje in veliko kamenja, preveč burje in premalo vode«
(Panjek 2015, 21).1 Težki pogoji za obdelovanje zemlje in skromen pride-
1 Prim. Louis-Francois Cassas, francoski krajinski slikar: »In these districts, high-
ly-cultivated land is no longer to be seen: the soil is gravelly, dry, and barren, and
from Senosequia to the valley of the Ruecca its appearance was melancholy in the ex-
treme«, Lavallée 1805, 122.
250
