Page 287 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 287
: integr ir anje dohodkov in socialni položaj: kmečk a gospodinjstva v gor iških br dih ...
že kmalu postane jasno, da je moralo gospodinjstvo svoje prihodke dopol-
niti na druge načine. Težnja lastnikov zakupnih kmetij, da so z zakupniki
sklepali kratkoročne pogodbe, si s tem pridobili ves vinski pridelek ter tako
obvladovali vinski trg, je privedla do prevladovanja kratkoročne zakupne
pogodbe. To je razvidno tudi iz analiziranega vzorca gradiva zapuščinskih
razprav. Evidentiranih je bilo 111 družin zakupnikov, od katerih so imele 3
dedno in 2 srednjeročno pogodbo. Od 66 družin polzakupnikov sta 2 ime-
li zemljišča v dednem, 6 v srednjeročnem ter 1 družina del v srednjeročnem
in del v dednem zakupu. Podatki jasno kažejo, da je bilo ugodnih pogodb
razmeroma malo. Ob smrti so namreč popisali pokojnikovo premično in
nepremično premoženje. Inventarni popisi nepremičnin obsegajo popis
nepremičnin, ki jih je imel umrli v »polni lasti« (beni immobili di piena
proprietà), ter »nepremičnine, na katerih so bile pravice tako razdeljene in
je nekomu pripadal lastninski delež, drugemu pa uporabniški delež« (beni
immobili su quali i diritti sono in tal modo divisi, che all'uno spetta il domi-
nio diretto, ed all'altro il dominio utile). Podobno situacijo o dvojnosti pra
vic do zemlje prikazujejo avtorji raziskav o lastniških oblikah v S Franciji
do 19. stoletja. Uporabljajo pa latinski pravni izraz dominium directum in
dominium utile (Béaur in Chevet 2010, 113).
2. Velikost kmečkega obrata
Majhna razdrobljena posest, ki je prevladovala konec 19. stoletja, ko je bilo v
celotnih Goriških brdih nad 70 % kmečkih obratov manjših od 5 ha in kar
45 % manjših od 2 ha (Melik 1936, 452), je bila značilna tudi za predmarčno
dobo. Tudi samostojni kmetje večinoma niso imeli velike posesti, saj so
pred in po 1. svetovni vojni prevladovale 2 ha velike kmetije. Fragmentacija
kmetijske zemlje v mnogo majhnih posestev je bila rezultat trajajočega pro-
cesa, ki je kulminiral v 1. polovici 20. stoletja. Okoli leta 1850 je bilo 55 %
vseh kmetij v Belgiji manjših od 1 ha. Ta delež je leta 1900 narastel na 66 %
in do leta 1950 na 75 % (Brusse idr. 2010, 207). To kaže na dvoje: na intenzi-
viranje kmetijske proizvodnje z modernimi načini gojenja in uvedbo novih
kultur, ki so povišali katastrski dohodek, ter na povečanje možnosti za do-
polnjevanje dohodkov iz drugih virov.
Povprečna velikost zakupnih kmetij v JV Brdih v 1. polovici 19. stolet-
ja, kot so zabeležili elaborati franciscejskega katastra ter zakupne pogodbe,
je bila 8 čampov (1 čamp je znašal 0,36 ha, torej pribl. 2,8 ha) obdelovalne-
ga zemljišča (ASG, GD, Contratti), če je bilo le-to na gričevnatem območ-
ju. Elaborat franciscejskega katastra za Šmartno-Kojsko je poročal, da več-
285
že kmalu postane jasno, da je moralo gospodinjstvo svoje prihodke dopol-
niti na druge načine. Težnja lastnikov zakupnih kmetij, da so z zakupniki
sklepali kratkoročne pogodbe, si s tem pridobili ves vinski pridelek ter tako
obvladovali vinski trg, je privedla do prevladovanja kratkoročne zakupne
pogodbe. To je razvidno tudi iz analiziranega vzorca gradiva zapuščinskih
razprav. Evidentiranih je bilo 111 družin zakupnikov, od katerih so imele 3
dedno in 2 srednjeročno pogodbo. Od 66 družin polzakupnikov sta 2 ime-
li zemljišča v dednem, 6 v srednjeročnem ter 1 družina del v srednjeročnem
in del v dednem zakupu. Podatki jasno kažejo, da je bilo ugodnih pogodb
razmeroma malo. Ob smrti so namreč popisali pokojnikovo premično in
nepremično premoženje. Inventarni popisi nepremičnin obsegajo popis
nepremičnin, ki jih je imel umrli v »polni lasti« (beni immobili di piena
proprietà), ter »nepremičnine, na katerih so bile pravice tako razdeljene in
je nekomu pripadal lastninski delež, drugemu pa uporabniški delež« (beni
immobili su quali i diritti sono in tal modo divisi, che all'uno spetta il domi-
nio diretto, ed all'altro il dominio utile). Podobno situacijo o dvojnosti pra
vic do zemlje prikazujejo avtorji raziskav o lastniških oblikah v S Franciji
do 19. stoletja. Uporabljajo pa latinski pravni izraz dominium directum in
dominium utile (Béaur in Chevet 2010, 113).
2. Velikost kmečkega obrata
Majhna razdrobljena posest, ki je prevladovala konec 19. stoletja, ko je bilo v
celotnih Goriških brdih nad 70 % kmečkih obratov manjših od 5 ha in kar
45 % manjših od 2 ha (Melik 1936, 452), je bila značilna tudi za predmarčno
dobo. Tudi samostojni kmetje večinoma niso imeli velike posesti, saj so
pred in po 1. svetovni vojni prevladovale 2 ha velike kmetije. Fragmentacija
kmetijske zemlje v mnogo majhnih posestev je bila rezultat trajajočega pro-
cesa, ki je kulminiral v 1. polovici 20. stoletja. Okoli leta 1850 je bilo 55 %
vseh kmetij v Belgiji manjših od 1 ha. Ta delež je leta 1900 narastel na 66 %
in do leta 1950 na 75 % (Brusse idr. 2010, 207). To kaže na dvoje: na intenzi-
viranje kmetijske proizvodnje z modernimi načini gojenja in uvedbo novih
kultur, ki so povišali katastrski dohodek, ter na povečanje možnosti za do-
polnjevanje dohodkov iz drugih virov.
Povprečna velikost zakupnih kmetij v JV Brdih v 1. polovici 19. stolet-
ja, kot so zabeležili elaborati franciscejskega katastra ter zakupne pogodbe,
je bila 8 čampov (1 čamp je znašal 0,36 ha, torej pribl. 2,8 ha) obdelovalne-
ga zemljišča (ASG, GD, Contratti), če je bilo le-to na gričevnatem območ-
ju. Elaborat franciscejskega katastra za Šmartno-Kojsko je poročal, da več-
285
