Page 295 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 295
: integr ir anje dohodkov in socialni položaj: kmečk a gospodinjstva v gor iških br dih ...
je moral, da je pokril dolg, prodati večjo količino pridelka in posegati po
prodaji pridelkov, ki so pokrivali družinske potrebe (Bianco 1997, 122). Za
območje Števerjana je zabeležena pripomba, da so, prav zaradi pomena, ki
ga je imel dohodek od sadja, »zakupniki posadili sadna drevesa po celot-
nem zemljišču, tako da so le-ta s krošnjo delala senco trtam in je bil zato
pridelek grozdja dokaj majhen« (ASG, CS, San Floreano). Kljub dejstvu, da
so pri sestavi elaborata sodelovali vaški veljaki, torej najvišja plast kmečke
družbe, in so zato podjetnosti zakupnikov dali negativen prizvok, ne gre
prezreti dejstva, da so bile količine in dobiček pri prodaji sadja pomem-
ben faktor družinske ekonomije. Zapisali so tudi, da »v resnici, čim začne-
jo zoreti češnje, vsi skupaj, moški, ženske in otroci, zapustijo obdelovan-
je zemlje in si prizadevajo noč in dan, da dobijo denar, s tem da prinašajo
sadje na glavi ali na hrbtu« (ASG, CS, Cerou, Piuma, San Floreano, San
Mauro; AST, CF, San Martino). Pripomba, da so zakupniki večino denar-
ja, pridobljenega s prodajo sadja in zelenjave, porabili takoj, kaže na tekočo
potrebo po gotovini. Ob smrti pa so v inventarjih zabeleženi večji in manj
ši dolgovi pri goriških trgovcih in posojevalcih denarja. V interesu »mest«
je bilo, da so kmetje tu porabili svoj denar (van Bavel in Hoyle 2000, 352).
Redfield (1962, 49) pokaže na dva koncepta termina trg. S prvim opredel-
jujemo stanje oz. način razmišljanja, z drugim pa prostor, kamor so kmet-
je odšli trgovat. Vpraša se tudi, v kolikšni meri je sam nastop na trgu v vas
prinesel spremembe. Sam zagovarja, da nobenih (Redfield 1962, 47) ter da
sta bila svet vasi in mesta kljub stiku ločena. S to trditvijo bi se težko strin-
jali, saj je tudi posrednik med mestom – trgom in vasjo s povpraševan-
jem po določenih pridelkih lahko prinesel spremembo. Prav tako je mes-
to s povpraševanjem po določenih produktih kmete stimuliralo h gojenju
določen ega tipa kultur, zlasti tistih, ki so imele višjo tržno ceno. Raggio
(1990, 130) je pokazal, da so ekonomski odnosi z zunanjim svetom izhaja-
li iz različnih ukrepov: od lokalnih iniciativ preko oblik in pritiskov oblasti
do sprememb na mednarodnem trgu, toda oblike so bile vedno tesno pov-
ezane in so se prepletale s socialno ureditvijo ter z lokalno kulturo. Prav
tako pa niso mogli biti povsem ločeni od skupka političnih, administra-
tivnih in davčnih odnosov z zunanjimi centri (javne) oblasti.
Raziskovalci so dognali, da so mesta podeželju nudila različne stimu-
lacije, saj ni enotnih vzorcev (Hoyle 2010, 364). V delih Evrope, kjer je bila
priklenjenost na kmetijo močnejša, je na primer slabo rodovitna zemlja kot
alternativo za preživetje kmečkega prebivalstva stimulirala protoindustri-
jo (Bavel,in Hoyle 2010, 2). Na območju Goriških brd je bila mobilnost pre
293
je moral, da je pokril dolg, prodati večjo količino pridelka in posegati po
prodaji pridelkov, ki so pokrivali družinske potrebe (Bianco 1997, 122). Za
območje Števerjana je zabeležena pripomba, da so, prav zaradi pomena, ki
ga je imel dohodek od sadja, »zakupniki posadili sadna drevesa po celot-
nem zemljišču, tako da so le-ta s krošnjo delala senco trtam in je bil zato
pridelek grozdja dokaj majhen« (ASG, CS, San Floreano). Kljub dejstvu, da
so pri sestavi elaborata sodelovali vaški veljaki, torej najvišja plast kmečke
družbe, in so zato podjetnosti zakupnikov dali negativen prizvok, ne gre
prezreti dejstva, da so bile količine in dobiček pri prodaji sadja pomem-
ben faktor družinske ekonomije. Zapisali so tudi, da »v resnici, čim začne-
jo zoreti češnje, vsi skupaj, moški, ženske in otroci, zapustijo obdelovan-
je zemlje in si prizadevajo noč in dan, da dobijo denar, s tem da prinašajo
sadje na glavi ali na hrbtu« (ASG, CS, Cerou, Piuma, San Floreano, San
Mauro; AST, CF, San Martino). Pripomba, da so zakupniki večino denar-
ja, pridobljenega s prodajo sadja in zelenjave, porabili takoj, kaže na tekočo
potrebo po gotovini. Ob smrti pa so v inventarjih zabeleženi večji in manj
ši dolgovi pri goriških trgovcih in posojevalcih denarja. V interesu »mest«
je bilo, da so kmetje tu porabili svoj denar (van Bavel in Hoyle 2000, 352).
Redfield (1962, 49) pokaže na dva koncepta termina trg. S prvim opredel-
jujemo stanje oz. način razmišljanja, z drugim pa prostor, kamor so kmet-
je odšli trgovat. Vpraša se tudi, v kolikšni meri je sam nastop na trgu v vas
prinesel spremembe. Sam zagovarja, da nobenih (Redfield 1962, 47) ter da
sta bila svet vasi in mesta kljub stiku ločena. S to trditvijo bi se težko strin-
jali, saj je tudi posrednik med mestom – trgom in vasjo s povpraševan-
jem po določenih pridelkih lahko prinesel spremembo. Prav tako je mes-
to s povpraševanjem po določenih produktih kmete stimuliralo h gojenju
določen ega tipa kultur, zlasti tistih, ki so imele višjo tržno ceno. Raggio
(1990, 130) je pokazal, da so ekonomski odnosi z zunanjim svetom izhaja-
li iz različnih ukrepov: od lokalnih iniciativ preko oblik in pritiskov oblasti
do sprememb na mednarodnem trgu, toda oblike so bile vedno tesno pov-
ezane in so se prepletale s socialno ureditvijo ter z lokalno kulturo. Prav
tako pa niso mogli biti povsem ločeni od skupka političnih, administra-
tivnih in davčnih odnosov z zunanjimi centri (javne) oblasti.
Raziskovalci so dognali, da so mesta podeželju nudila različne stimu-
lacije, saj ni enotnih vzorcev (Hoyle 2010, 364). V delih Evrope, kjer je bila
priklenjenost na kmetijo močnejša, je na primer slabo rodovitna zemlja kot
alternativo za preživetje kmečkega prebivalstva stimulirala protoindustri-
jo (Bavel,in Hoyle 2010, 2). Na območju Goriških brd je bila mobilnost pre
293
