Page 318 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 318
preživetje in podjetnost
raj izključno mesta, najmanjšo pa območje Julijskih Alp, ki je zelo redko
poseljeno. Podobno gostoto, kot je povprečje za celotno območje, dosegajo
Kras, koprsko zaledje in Spodnje Posočje. Območja s podpovprečno gosto-
to so Julijske Alpe, Bovec in Trenta, Zgornje Posočje, Cerkljansko hribovje,
Trnovski Gozd, Brkini in Podrgajsko podolje ter Čičarija. Izmed pretežno
podeželskih območij po razmeroma visoki gostoti prebivalstva izstopa
Vipavska dolina.
Za nekatere k. o. razpolagamo tudi s podatkom o številu gospodinjstev,
ki pa ni bil popisan povsod, zato ne omogoča analize in primerjave za ce-
lotno obravnavano ozemlje. Podatek je zajet pri 181 k. o., kar predstavlja 58
% vseh k. o. Ker pa je na njegovi podlagi možno izračunati povprečno šte-
vilo članov gospodinjstev, smo ga kljub temu vključili v analizo. Slika 11.9
prikazuje tiste k. o., za katere je bil podatek o številu gospodinjstev popisan,
in iz nje je razvidno, da manjka na območju Trnovskega gozda, Krasa, na
obalnem območju ter delno v koprskem zaledju in Brkinih. Slika 11.10 pri-
kazuje povprečno število članov gospodinjstva: po večjem številu izstopajo
Cerkljansko hribovje, Julijske Alpe, Zgornje Posočje, Brkini s Podgrajskim
podoljem in Čičarija.
Da so demografske značilnosti tesno povezane s fizičnogeografskimi
značilnosti, je bilo vidno že v predhodnih analizah, na tem mestu pa smo
poskušali prikazati neposredno povezavo med gostoto prebivalstva po k.
o., nadmorsko višino k. o. in naklonom k. o. Graf 11.3 prikazuje odnos med
gostoto prebivalstva, naklonom ter nadmorsko višino in nam potrjuje, da
je rast gostote prebivalstva obratno sorazmerna z rastjo naklona in nad-
morske višine. Mejna vrednost nadmorske višine, po kateri se k. o. z večjo
gostoto ne pojavljajo več, je okrog 400 m, naklon pa okrog 20°.
Graf 11.3: Razmerje med gostoto prebivalstva, povprečnim naklonom in povprečno
nadmorsko višino k. o.
316
raj izključno mesta, najmanjšo pa območje Julijskih Alp, ki je zelo redko
poseljeno. Podobno gostoto, kot je povprečje za celotno območje, dosegajo
Kras, koprsko zaledje in Spodnje Posočje. Območja s podpovprečno gosto-
to so Julijske Alpe, Bovec in Trenta, Zgornje Posočje, Cerkljansko hribovje,
Trnovski Gozd, Brkini in Podrgajsko podolje ter Čičarija. Izmed pretežno
podeželskih območij po razmeroma visoki gostoti prebivalstva izstopa
Vipavska dolina.
Za nekatere k. o. razpolagamo tudi s podatkom o številu gospodinjstev,
ki pa ni bil popisan povsod, zato ne omogoča analize in primerjave za ce-
lotno obravnavano ozemlje. Podatek je zajet pri 181 k. o., kar predstavlja 58
% vseh k. o. Ker pa je na njegovi podlagi možno izračunati povprečno šte-
vilo članov gospodinjstev, smo ga kljub temu vključili v analizo. Slika 11.9
prikazuje tiste k. o., za katere je bil podatek o številu gospodinjstev popisan,
in iz nje je razvidno, da manjka na območju Trnovskega gozda, Krasa, na
obalnem območju ter delno v koprskem zaledju in Brkinih. Slika 11.10 pri-
kazuje povprečno število članov gospodinjstva: po večjem številu izstopajo
Cerkljansko hribovje, Julijske Alpe, Zgornje Posočje, Brkini s Podgrajskim
podoljem in Čičarija.
Da so demografske značilnosti tesno povezane s fizičnogeografskimi
značilnosti, je bilo vidno že v predhodnih analizah, na tem mestu pa smo
poskušali prikazati neposredno povezavo med gostoto prebivalstva po k.
o., nadmorsko višino k. o. in naklonom k. o. Graf 11.3 prikazuje odnos med
gostoto prebivalstva, naklonom ter nadmorsko višino in nam potrjuje, da
je rast gostote prebivalstva obratno sorazmerna z rastjo naklona in nad-
morske višine. Mejna vrednost nadmorske višine, po kateri se k. o. z večjo
gostoto ne pojavljajo več, je okrog 400 m, naklon pa okrog 20°.
Graf 11.3: Razmerje med gostoto prebivalstva, povprečnim naklonom in povprečno
nadmorsko višino k. o.
316
