Page 53 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji
v zgodnjem novem veku: historiografski
pregled po slovenskih pokrajinah
Ines Beguš
Goriški muzej
Grajska cesta 1, 5000 Nova Gorica
ines.begus@goriskimuzej.si
Fakulteta za humanistične študije
Univerza na Primorskem
Titov trg 5, 6000 Koper
ines.begus@fhs.upr.si
Uvod
Poseganje kmečkega prebivalstva v neagrarne dejavnosti je bilo v sloven-
skem prostoru precej razširjeno. Že v zgodnjem novem veku se je namreč
velik del slovenskega agrarnega prebivalstva s svojimi pridelki, izdelki in
storitvami vključeval v lokalne in čezmejne trge ter trgovske tokove na kraj-
še in daljše razdalje. Zametki znanstvenega preučevanja tega pomembne-
ga dela agrarne zgodovine se umeščajo v čas raziskovanja mestnega oz. ne-
agrarnega gospodarstva v prvi polovici 20. stoletja (Gestrin 1982b, 205), ko
je bilo aktualno obravnavanje »boja« meščanstva proti podeželski trgovini
(na primer Zwitter 1929; Žontar 1939, ponovna izdaja 1982). Poglobljenejše
raziskave na temo kmečke trgovine in tovorništva v slovenskem prostoru
je v slovenskem zgodovinopisju prispeval Gestrin v šestdesetih letih prej-
šnjega stoletja. Vzporedno z njegovimi raziskavami so nastajala še druga
dela, ki posredno obravnavajo tudi »dopolnilne« dejavnosti kmečkega pre-
bivalstva. Tu mislimo predvsem na dela na temo lokalne zgodovine, študi-
je drugih področij slovenske zgodovine in na splošne zgodovinske pregle-
de v obliki enciklopedičnih izdaj (na primer Blaznik 1973; Grafenauer 1962;
Blaznik idr. 1970; 1980; Čepič in Nećak 1979). V zadnjem času je opaziti po-
noven interes za raziskovanje tega dela agrarne zgodovine, ki se ga razisko-
valci lotevajo z novimi metodološkimi pristopi in primerjalnimi analizami
z alpskim in zahodnoevropskim prostorom (Panjek 2011; 2014; 2015a; 2017).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.51-74 51
v zgodnjem novem veku: historiografski
pregled po slovenskih pokrajinah
Ines Beguš
Goriški muzej
Grajska cesta 1, 5000 Nova Gorica
ines.begus@goriskimuzej.si
Fakulteta za humanistične študije
Univerza na Primorskem
Titov trg 5, 6000 Koper
ines.begus@fhs.upr.si
Uvod
Poseganje kmečkega prebivalstva v neagrarne dejavnosti je bilo v sloven-
skem prostoru precej razširjeno. Že v zgodnjem novem veku se je namreč
velik del slovenskega agrarnega prebivalstva s svojimi pridelki, izdelki in
storitvami vključeval v lokalne in čezmejne trge ter trgovske tokove na kraj-
še in daljše razdalje. Zametki znanstvenega preučevanja tega pomembne-
ga dela agrarne zgodovine se umeščajo v čas raziskovanja mestnega oz. ne-
agrarnega gospodarstva v prvi polovici 20. stoletja (Gestrin 1982b, 205), ko
je bilo aktualno obravnavanje »boja« meščanstva proti podeželski trgovini
(na primer Zwitter 1929; Žontar 1939, ponovna izdaja 1982). Poglobljenejše
raziskave na temo kmečke trgovine in tovorništva v slovenskem prostoru
je v slovenskem zgodovinopisju prispeval Gestrin v šestdesetih letih prej-
šnjega stoletja. Vzporedno z njegovimi raziskavami so nastajala še druga
dela, ki posredno obravnavajo tudi »dopolnilne« dejavnosti kmečkega pre-
bivalstva. Tu mislimo predvsem na dela na temo lokalne zgodovine, študi-
je drugih področij slovenske zgodovine in na splošne zgodovinske pregle-
de v obliki enciklopedičnih izdaj (na primer Blaznik 1973; Grafenauer 1962;
Blaznik idr. 1970; 1980; Čepič in Nećak 1979). V zadnjem času je opaziti po-
noven interes za raziskovanje tega dela agrarne zgodovine, ki se ga razisko-
valci lotevajo z novimi metodološkimi pristopi in primerjalnimi analizami
z alpskim in zahodnoevropskim prostorom (Panjek 2011; 2014; 2015a; 2017).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.51-74 51
