Page 57 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
2: integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v zgodnjem novem veku ...
Na stanovskih deželnih zborih so kot razlog, da kmetje ne morejo odplače-
vati davkov, navedli, da se »revnim ljudem« preprečuje vsako kupčevanje;
»brez njega pa se pri svojih drobnih, malo rodovitnih 'gruntih' ne morejo
prehraniti in vzdrževati. Ako nimajo kmečki podložniki zaslužka, zem
ljiški gospod ne more dobiti dajatev in davkov« (Žontar 1956–57, 73). Tudi
leta 1552 so zatrjevali, da se kmetje ne bi mogli obdržati na kmetijah, če se
ne bi ukvarjali s tovorništvom na Goriško, Vipavsko, v Trst in na Laško ter
tam trgovali ter da posebej na Dolenjskem in na Krasu kmetje ne bi zmog
li ostati na svojih kmetijah, če ne bi trgovali in bili dejavni v prevozništvu
(Žontar 1956–57, 114).
Žontarja je sicer v obravnavanih virih bolj kot težnje mest po odpra-
vi podeželske trgovine zanimalo, kakšne so bile gospodarske in družbene
spremembe po posameznih slovenskih pokrajinah na prehodu iz srednjega
v novi vek. Zanj najpomembnejša ugotovitev, ki so mu jo posredovali policij
ski redovi, je diferenciacija v vseh slojih prebivalstva. Pri kmečkemu sloju je
zasledil delno gospodarsko in ne toliko družbeno rast. Zaradi višanja da-
jatev, davkov in drugih pristojbin se je položaj nekaterih pravih kmečkih
gospodarstev nekoliko poslabšal. Kljub temu je na podeželju zaznati kmete,
ki so imeli tudi po tri kmetije. Bistveno je narasel sloj kajžarjev, to je kmetov
z malo zemlje, ki se je pretežno vključeval v platnarstvo ter trgovino z živi-
no in platnom. Tretjo plast kmečkega prebivalstva so tvorili gostači, ki svo-
je zemlje niso imeli in so se preživljali pretežno kot dninarji.
Z analizo in objavo policijskih redov je dal Žontar pomemben prispe-
vek tako k spoznavanju razmerij med različnimi družbenimi sloji takratne-
ga prebivalstva kot tudi poznavanju vzrokov, obsega in raznolikosti neag
rarnih dejavnosti kmetov. Kasnejšim avtorjem, med katere spada tudi že
predstavljeni Gestrin, je s tem dal kar nekaj izhodišč, ki so jim bila v pomoč
pri razvijanju interpretacij o pomenu neagrarnih virov dohodka za kmečko
prebivalstvo in položaju kmečkega prebivalstva na Slovenskem v zgodnjem
novem veku.
Položaju kmečkega prebivalstva v 16. stoletju in pomenu neagrarnih
dejavnost se je v svojih delih posvetil tudi Bogo Grafenauer. Tudi njega so
zanimali vzroki in položaj kmečke trgovine in obrti v času razvoja mest-
nega gospodarstva v novem veku ter boj meščanstva proti podeželski trgo-
vini. Po njegovem mnenju vzrokov za dvig kmečke trgovine ne gre iskati
samo v majhnosti kmečkih obratov, v katerih kmetje niso uspeli pridelati
zadostne količine hrane, temveč tudi v mestni omejitvi maksimalnih od-
kupnih cen poljskih pridelkov, po katerih so plačevali kmetom. Zatem so
55
Na stanovskih deželnih zborih so kot razlog, da kmetje ne morejo odplače-
vati davkov, navedli, da se »revnim ljudem« preprečuje vsako kupčevanje;
»brez njega pa se pri svojih drobnih, malo rodovitnih 'gruntih' ne morejo
prehraniti in vzdrževati. Ako nimajo kmečki podložniki zaslužka, zem
ljiški gospod ne more dobiti dajatev in davkov« (Žontar 1956–57, 73). Tudi
leta 1552 so zatrjevali, da se kmetje ne bi mogli obdržati na kmetijah, če se
ne bi ukvarjali s tovorništvom na Goriško, Vipavsko, v Trst in na Laško ter
tam trgovali ter da posebej na Dolenjskem in na Krasu kmetje ne bi zmog
li ostati na svojih kmetijah, če ne bi trgovali in bili dejavni v prevozništvu
(Žontar 1956–57, 114).
Žontarja je sicer v obravnavanih virih bolj kot težnje mest po odpra-
vi podeželske trgovine zanimalo, kakšne so bile gospodarske in družbene
spremembe po posameznih slovenskih pokrajinah na prehodu iz srednjega
v novi vek. Zanj najpomembnejša ugotovitev, ki so mu jo posredovali policij
ski redovi, je diferenciacija v vseh slojih prebivalstva. Pri kmečkemu sloju je
zasledil delno gospodarsko in ne toliko družbeno rast. Zaradi višanja da-
jatev, davkov in drugih pristojbin se je položaj nekaterih pravih kmečkih
gospodarstev nekoliko poslabšal. Kljub temu je na podeželju zaznati kmete,
ki so imeli tudi po tri kmetije. Bistveno je narasel sloj kajžarjev, to je kmetov
z malo zemlje, ki se je pretežno vključeval v platnarstvo ter trgovino z živi-
no in platnom. Tretjo plast kmečkega prebivalstva so tvorili gostači, ki svo-
je zemlje niso imeli in so se preživljali pretežno kot dninarji.
Z analizo in objavo policijskih redov je dal Žontar pomemben prispe-
vek tako k spoznavanju razmerij med različnimi družbenimi sloji takratne-
ga prebivalstva kot tudi poznavanju vzrokov, obsega in raznolikosti neag
rarnih dejavnosti kmetov. Kasnejšim avtorjem, med katere spada tudi že
predstavljeni Gestrin, je s tem dal kar nekaj izhodišč, ki so jim bila v pomoč
pri razvijanju interpretacij o pomenu neagrarnih virov dohodka za kmečko
prebivalstvo in položaju kmečkega prebivalstva na Slovenskem v zgodnjem
novem veku.
Položaju kmečkega prebivalstva v 16. stoletju in pomenu neagrarnih
dejavnost se je v svojih delih posvetil tudi Bogo Grafenauer. Tudi njega so
zanimali vzroki in položaj kmečke trgovine in obrti v času razvoja mest-
nega gospodarstva v novem veku ter boj meščanstva proti podeželski trgo-
vini. Po njegovem mnenju vzrokov za dvig kmečke trgovine ne gre iskati
samo v majhnosti kmečkih obratov, v katerih kmetje niso uspeli pridelati
zadostne količine hrane, temveč tudi v mestni omejitvi maksimalnih od-
kupnih cen poljskih pridelkov, po katerih so plačevali kmetom. Zatem so
55
