Page 54 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 54
preživetje in podjetnost
V tem prispevku obravnavamo prisotnost neagrarnih dejavnosti na
slovenskem podeželju na podlagi zgodovinarske literature. V ta namen
so najprej predstavljene nekatere osnovne poteze in problemski pristopi
zgodovinarskih obravnav, za prikaz njihovih izsledkov in ugotovitev, s ka
terim smo želeli izpostaviti izrazito raznolikost dejavnosti, ki jih izpričuje-
jo številni članki in knjige, pa smo imeli na voljo več poti, pri čemer smo
se odločali predvsem med dvema: predstavitev po panogah ali na regional
ni osnovi. Odločili smo se za slednjo, ker ob upoštevanju sektorske pri-
padnosti in ohranjanju poudarka na pestrem naboru kmečkih neagrarnih
dejavnosti, značilnem za slovensko podeželje, omogoča hkraten vpogled
v lokalne specifike in primere specializacije, ki so pomemben element za
poznavanje in interpretacijo praks integriranja dohodkov med kmečkim
prebivalstvom.
1. Uvod v slovensko zgodovinopisje o kmečki trgovini in
drugih neagrarnih dejavnostih
Kot prvega, ki v svojem delu opisuje gospodarske dejavnosti, s katerimi se
je kmečko prebivalstvo ukvarjalo v novem veku, lahko štejemo kranjske-
ga plemiča Janeza Vajkarda Valvasorja. V svojem obsežnem delu Slava voj-
vodine Kranjske iz leta 1689 je temeljito popisal in raziskal naravne, zgodo-
vinske in kulturne elemente v posameznih regijah takratne Kranjske. Med
drugim je v svoje opise zajel tudi aktivnosti, s katerimi so kmetje integrira-
li svoje vire dohodka. Ti opisi so še danes pomemben vir preučevanja v slo-
venski zgodovini in jih bomo kasneje tudi natančneje predstavili.
Temeljne študije o zgodovini neagrarnih dejavnosti kmečkega pre
bivalstva ter »zgodnjem kapitalizmu« na Slovenskem je opravil Ferdo
Gestrin.1 V okviru preučevanja gospodarstva in družbe v slovenskih
deželah v zgodnjem novem veku se je v svojih delih posvetil trgovini, na-
ložbam trgovskega – predvsem tujega – kapitala, trgovskim izmenjavam
med slovenskimi zalednimi in primorskimi mesti, vrstam trgovskega bla-
ga in trgovskim potem, ki so že v novem veku povezovale slovenske dežele
z Jadranom in alpskim prostorom ter ogrskimi in italijanskimi deželami.
Precejšen poudarek je namenil tistemu delu trgovske dejavnosti, ki je bil v
domeni agrarnega prebivalstva, to je kmečki trgovini z lastnimi ali tujimi
pridelki in izdelki, tovorništvu in tihotapstvu. Za kmečko oz. podeželsko
1 Glej Gestrinova dela 1962; 1963; 1965; 1972; 1973a; 1973b; 1973c; 1973d; 1982a; 1982b;
1991 idr.
52
V tem prispevku obravnavamo prisotnost neagrarnih dejavnosti na
slovenskem podeželju na podlagi zgodovinarske literature. V ta namen
so najprej predstavljene nekatere osnovne poteze in problemski pristopi
zgodovinarskih obravnav, za prikaz njihovih izsledkov in ugotovitev, s ka
terim smo želeli izpostaviti izrazito raznolikost dejavnosti, ki jih izpričuje-
jo številni članki in knjige, pa smo imeli na voljo več poti, pri čemer smo
se odločali predvsem med dvema: predstavitev po panogah ali na regional
ni osnovi. Odločili smo se za slednjo, ker ob upoštevanju sektorske pri-
padnosti in ohranjanju poudarka na pestrem naboru kmečkih neagrarnih
dejavnosti, značilnem za slovensko podeželje, omogoča hkraten vpogled
v lokalne specifike in primere specializacije, ki so pomemben element za
poznavanje in interpretacijo praks integriranja dohodkov med kmečkim
prebivalstvom.
1. Uvod v slovensko zgodovinopisje o kmečki trgovini in
drugih neagrarnih dejavnostih
Kot prvega, ki v svojem delu opisuje gospodarske dejavnosti, s katerimi se
je kmečko prebivalstvo ukvarjalo v novem veku, lahko štejemo kranjske-
ga plemiča Janeza Vajkarda Valvasorja. V svojem obsežnem delu Slava voj-
vodine Kranjske iz leta 1689 je temeljito popisal in raziskal naravne, zgodo-
vinske in kulturne elemente v posameznih regijah takratne Kranjske. Med
drugim je v svoje opise zajel tudi aktivnosti, s katerimi so kmetje integrira-
li svoje vire dohodka. Ti opisi so še danes pomemben vir preučevanja v slo-
venski zgodovini in jih bomo kasneje tudi natančneje predstavili.
Temeljne študije o zgodovini neagrarnih dejavnosti kmečkega pre
bivalstva ter »zgodnjem kapitalizmu« na Slovenskem je opravil Ferdo
Gestrin.1 V okviru preučevanja gospodarstva in družbe v slovenskih
deželah v zgodnjem novem veku se je v svojih delih posvetil trgovini, na-
ložbam trgovskega – predvsem tujega – kapitala, trgovskim izmenjavam
med slovenskimi zalednimi in primorskimi mesti, vrstam trgovskega bla-
ga in trgovskim potem, ki so že v novem veku povezovale slovenske dežele
z Jadranom in alpskim prostorom ter ogrskimi in italijanskimi deželami.
Precejšen poudarek je namenil tistemu delu trgovske dejavnosti, ki je bil v
domeni agrarnega prebivalstva, to je kmečki trgovini z lastnimi ali tujimi
pridelki in izdelki, tovorništvu in tihotapstvu. Za kmečko oz. podeželsko
1 Glej Gestrinova dela 1962; 1963; 1965; 1972; 1973a; 1973b; 1973c; 1973d; 1982a; 1982b;
1991 idr.
52
