Page 55 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 55
2: integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v zgodnjem novem veku ...
trgovino in tovorniško dejavnost je kot prvi tudi definiral terminologijo, ob
njem pa velja na to temo omeniti še Šorna.2
Razvoj kmečke trgovine od 13. stoletja do začetka novega veka je
Gestrin opredelil v dveh časovnih obdobjih, ki sovpadata z obdobji pro-
diranja blagovno-denarnih odnosov na zemljiško gospostvo in ju označuje
kot prva in druga stopnja komercializacije zemljiškega gospostva. V prvem
obdobju, ki traja od 13. do sredine 14. stoletja, je z uveljavitvijo denarnih da-
jatev »proces komercializacije precej na široko odprl vrata v okvire zemljiš
kih gospostev in dobil mnogo širše družbene osnove. Zato so v trgovino
posegajoči podložniki začeli kmalu prebijati meje veljavne družbene del-
itve dela« (Gestrin 1973b, 45–6) z vedno bolj razširjenim trgovanjem mimo
mest in trgov, kar je pričelo ustvarjati trenja med mesti in vasjo. V dru-
gi polovici 15. stoletja je po mnenju Gestrina zaznati nove razvojne težnje.
Podeželska trgovina je v tem obdobju, ki ga označuje druga stopnja komer-
cializacije zemljiškega gospostva, prehajala v svoj »višek« (Gestrin 1973a, 74;
1973b, 45). Prisotnost blagovno-denarnega gospodarstva v zemljiškem gos-
postvu je bila po njegovem že tako velika, da je vplivala na odnose v celot-
ni fevdalni družbi. Posledice so se kazale v spremembi strukture zemljiš-
kega gospostva in njegovi vedno večji komercializaciji. Fevdalci so izhod
iz »krize zemljišk ega gospostva« iskali na različne načine. Med drugim so
pričeli izrazito posegati v blagovno-denarne odnose, pri čemer so kmete
vključevali v trgovske posle, uvajali določbe, da lahko kmetje prodajajo
pridelke in izdelke samo njim in si s tem lastili kmečko trgovino ter nala
gali podložnikom obveznost tlačnega tovorništva in prodaje gospodovega
blaga (Gestrin 1973a, 74; 1991, 224–6, 235). Zahteve fevdalcev so sicer ome-
jevale trgovanje kmetov z lastnimi pridelki in blagom, a kljub temu se je
kmečka trgovina že zelo razmahnila tudi z vključevanjem kmetov v trgo-
vino meščanov. Razlogov za poseganje kmečkega prebivalstva v trgovsko
dejavnost je bilo po mnenju Gestrina več. Prvi je bil potreba, ki je izvira-
la iz teženj zemljiških gospodov po odplačevanju fevdalne rente v denar-
ju ter večanju davčnih bremen s strani deželne uprave in države. Poleg tega
vidi dodaten razlog v majhnosti kmetij, katerih donosnost ni zadostova-
la za poplačilo naraščajočih davkov in fevdalne rente (Gestrin 1991, 248).
Vendar majhnost kmetij in nuja po dodatnem viru dohodka v denarju po
Gestrinovem mnenju nista bila edina vzroka za širjenje kmečke trgovine.
V poseganju kmetov v trgovsko dejavnost vidi tudi željo po pridobivanju
2 Gestrin 1973a, 73; Gestrin 1982a, 347; Šorn 1984, 43; o terminološkem vprašanju glej
prispevek A. Panjeka v tej knjigi.
53
trgovino in tovorniško dejavnost je kot prvi tudi definiral terminologijo, ob
njem pa velja na to temo omeniti še Šorna.2
Razvoj kmečke trgovine od 13. stoletja do začetka novega veka je
Gestrin opredelil v dveh časovnih obdobjih, ki sovpadata z obdobji pro-
diranja blagovno-denarnih odnosov na zemljiško gospostvo in ju označuje
kot prva in druga stopnja komercializacije zemljiškega gospostva. V prvem
obdobju, ki traja od 13. do sredine 14. stoletja, je z uveljavitvijo denarnih da-
jatev »proces komercializacije precej na široko odprl vrata v okvire zemljiš
kih gospostev in dobil mnogo širše družbene osnove. Zato so v trgovino
posegajoči podložniki začeli kmalu prebijati meje veljavne družbene del-
itve dela« (Gestrin 1973b, 45–6) z vedno bolj razširjenim trgovanjem mimo
mest in trgov, kar je pričelo ustvarjati trenja med mesti in vasjo. V dru-
gi polovici 15. stoletja je po mnenju Gestrina zaznati nove razvojne težnje.
Podeželska trgovina je v tem obdobju, ki ga označuje druga stopnja komer-
cializacije zemljiškega gospostva, prehajala v svoj »višek« (Gestrin 1973a, 74;
1973b, 45). Prisotnost blagovno-denarnega gospodarstva v zemljiškem gos-
postvu je bila po njegovem že tako velika, da je vplivala na odnose v celot-
ni fevdalni družbi. Posledice so se kazale v spremembi strukture zemljiš-
kega gospostva in njegovi vedno večji komercializaciji. Fevdalci so izhod
iz »krize zemljišk ega gospostva« iskali na različne načine. Med drugim so
pričeli izrazito posegati v blagovno-denarne odnose, pri čemer so kmete
vključevali v trgovske posle, uvajali določbe, da lahko kmetje prodajajo
pridelke in izdelke samo njim in si s tem lastili kmečko trgovino ter nala
gali podložnikom obveznost tlačnega tovorništva in prodaje gospodovega
blaga (Gestrin 1973a, 74; 1991, 224–6, 235). Zahteve fevdalcev so sicer ome-
jevale trgovanje kmetov z lastnimi pridelki in blagom, a kljub temu se je
kmečka trgovina že zelo razmahnila tudi z vključevanjem kmetov v trgo-
vino meščanov. Razlogov za poseganje kmečkega prebivalstva v trgovsko
dejavnost je bilo po mnenju Gestrina več. Prvi je bil potreba, ki je izvira-
la iz teženj zemljiških gospodov po odplačevanju fevdalne rente v denar-
ju ter večanju davčnih bremen s strani deželne uprave in države. Poleg tega
vidi dodaten razlog v majhnosti kmetij, katerih donosnost ni zadostova-
la za poplačilo naraščajočih davkov in fevdalne rente (Gestrin 1991, 248).
Vendar majhnost kmetij in nuja po dodatnem viru dohodka v denarju po
Gestrinovem mnenju nista bila edina vzroka za širjenje kmečke trgovine.
V poseganju kmetov v trgovsko dejavnost vidi tudi željo po pridobivanju
2 Gestrin 1973a, 73; Gestrin 1982a, 347; Šorn 1984, 43; o terminološkem vprašanju glej
prispevek A. Panjeka v tej knjigi.
53
