Page 58 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
preživetje in podjetnost
meščani žito prodajali naprej po bistveno višji ceni in na ta način zadrža-
li zase velik del dobička. Temu so se kmetje želeli izogniti in žito prodaja-
ti drugje, kjer bi lahko dosegli višje prodajne cene (Grafenauer 1962, 61–2).
Te ugotovitve je Grafenauer kasneje v svojem raziskovalnem delu integ-
riral s študijami kmečkih uporov na Slovenskem. Pri obravnavi vzrokov
kmečkih uporov izpostavlja omejevanje kmečkega trgovanja s strani meš
čanstva in zemljiških gospodov – kot ga obravnavata tudi Gestrin in Žontar
– ter deželnega kneza. V programih kmetov je namreč jasno zaznati, da je
v kmečko trgovino posegala tudi država z vedno strožjim mitninskim in
cestnim režimom. Med pritožbami in zahtevami kmetov v kmečkih upor ih
je bilo pogosto izraženo nezadovoljstvo z uveljavljanjem prisilnih poti in
novih mitnic ter uveljavljanjem in večanjem mitnin, ki jih je odrejala drža-
va. Konjiški kmetje so na primer v kmečkem uporu leta 1514 v eni od dva-
najstih točk oz. zahtev, namenjenih cesarju, navedli, da jih na raznih krajih
»obtežujejo z nenavadnimi cestami (pač glede obvezne poti pri kmečkem
trgovanju!), ki jih po starem nikoli ni bilo in ki bi jih tudi radi naznanili«
(Grafenauer 1974, 60–1). V programu hrvaško-slovenskega kmečkega upo-
ra leta 1572/73 Grafenauer ugotavlja, da je imelo podeželsko trgovanje že iz-
jemno velik pomen med vzroki za upor. Argumenti pa so bili tudi tokrat
nove oz. zvišane mitnine in carine, ki so bremenile trgovanje kmeta v slo
venskih deželah (Grafenauer 1974, 155–6).
Po mnenju Grafenauerja je pot do uporov odprl tedanji gospodarski
razvoj v smeri zgodnjega kapitalizma, ki je deloval »na osebni položaj pod-
ložnikov v smislu sprostitve ter s tem zaostril družbena nasprotja«4 (1973,
27). Iskanje virov dohodka tudi zunaj zemljiškoposestnih razmerij, bod isi
v trgovini in tovorništvu bodisi v fužinarstvu, podeželskem obrtništvu
ali založniških razmerjih, je po njegovem mnenju spodbudilo mobilnost
kmečkega prebivalstva, ki naj bi bila do tedaj precej omejena s strani dežel-
nega plemstva. »Posebno tovorništvo je čedalje bolj odpiralo podložnikom
in njihovim sinovom vrata v poslovno življenje in v svet, kamor ni sega-
la moč njihovih zemljiških gospodov« (Grafenauer 1973, 27), medtem ko je
trgovina znatno »vplivala na notranje razslojevanje vaškega prebivalstva«.
Predvsem na Kranjskem se je posebej hitro večal sloj kajžarjev, ki zara-
di majhnih zemljiških posesti »niso mogli živeti brez vaške obrti, prometa
in trgovine, zlasti pa ne brez zaslužka v zvezi s fužinarstvom« (Grafenauer
4 Grafenauer se pri tej trditvi naslanja na S. Vilfana, ki pravi, da je »zgodnji kapita-
lizem načenjal v bistvenih temeljih fevdalno družbo in deloval na osebni položaj
(podložnikov) v smislu sprostitve« (citat v Grafenauer 1974, 20).
56
meščani žito prodajali naprej po bistveno višji ceni in na ta način zadrža-
li zase velik del dobička. Temu so se kmetje želeli izogniti in žito prodaja-
ti drugje, kjer bi lahko dosegli višje prodajne cene (Grafenauer 1962, 61–2).
Te ugotovitve je Grafenauer kasneje v svojem raziskovalnem delu integ-
riral s študijami kmečkih uporov na Slovenskem. Pri obravnavi vzrokov
kmečkih uporov izpostavlja omejevanje kmečkega trgovanja s strani meš
čanstva in zemljiških gospodov – kot ga obravnavata tudi Gestrin in Žontar
– ter deželnega kneza. V programih kmetov je namreč jasno zaznati, da je
v kmečko trgovino posegala tudi država z vedno strožjim mitninskim in
cestnim režimom. Med pritožbami in zahtevami kmetov v kmečkih upor ih
je bilo pogosto izraženo nezadovoljstvo z uveljavljanjem prisilnih poti in
novih mitnic ter uveljavljanjem in večanjem mitnin, ki jih je odrejala drža-
va. Konjiški kmetje so na primer v kmečkem uporu leta 1514 v eni od dva-
najstih točk oz. zahtev, namenjenih cesarju, navedli, da jih na raznih krajih
»obtežujejo z nenavadnimi cestami (pač glede obvezne poti pri kmečkem
trgovanju!), ki jih po starem nikoli ni bilo in ki bi jih tudi radi naznanili«
(Grafenauer 1974, 60–1). V programu hrvaško-slovenskega kmečkega upo-
ra leta 1572/73 Grafenauer ugotavlja, da je imelo podeželsko trgovanje že iz-
jemno velik pomen med vzroki za upor. Argumenti pa so bili tudi tokrat
nove oz. zvišane mitnine in carine, ki so bremenile trgovanje kmeta v slo
venskih deželah (Grafenauer 1974, 155–6).
Po mnenju Grafenauerja je pot do uporov odprl tedanji gospodarski
razvoj v smeri zgodnjega kapitalizma, ki je deloval »na osebni položaj pod-
ložnikov v smislu sprostitve ter s tem zaostril družbena nasprotja«4 (1973,
27). Iskanje virov dohodka tudi zunaj zemljiškoposestnih razmerij, bod isi
v trgovini in tovorništvu bodisi v fužinarstvu, podeželskem obrtništvu
ali založniških razmerjih, je po njegovem mnenju spodbudilo mobilnost
kmečkega prebivalstva, ki naj bi bila do tedaj precej omejena s strani dežel-
nega plemstva. »Posebno tovorništvo je čedalje bolj odpiralo podložnikom
in njihovim sinovom vrata v poslovno življenje in v svet, kamor ni sega-
la moč njihovih zemljiških gospodov« (Grafenauer 1973, 27), medtem ko je
trgovina znatno »vplivala na notranje razslojevanje vaškega prebivalstva«.
Predvsem na Kranjskem se je posebej hitro večal sloj kajžarjev, ki zara-
di majhnih zemljiških posesti »niso mogli živeti brez vaške obrti, prometa
in trgovine, zlasti pa ne brez zaslužka v zvezi s fužinarstvom« (Grafenauer
4 Grafenauer se pri tej trditvi naslanja na S. Vilfana, ki pravi, da je »zgodnji kapita-
lizem načenjal v bistvenih temeljih fevdalno družbo in deloval na osebni položaj
(podložnikov) v smislu sprostitve« (citat v Grafenauer 1974, 20).
56
