Page 59 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
2: integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v zgodnjem novem veku ...
1974, 133–4). Istočasno se je na podeželju razvijala sicer manj številčna
skupina kmetov, ki je s trgovanjem pridobila precejšnje premoženje in se z
odkupovanjem zemljišč osvobodila dolžnosti, ki so jih vezale na zemljiške-
ga gospoda, kot ugotavlja tudi Žontar.
V zadnjih letih se temi neagrarnih virov dohodka z novimi pristopi
in raziskovalnimi vprašanji posveča Aleksander Panjek. Ugotoviti skuša
vzroke za poseganje kmetov po neagrarnih virih dohodka, pri čemer izha-
ja iz tu že obravnavanih značilnosti kmečke ekonomije na Slovenskem.
Pri svojih obravnavah je prišel do dveh ključnih ugotovitev. Pri prvi pri-
trjuje interpretacijam Gestrina in Grafenauerja, da se je kmečko prebival
stvo vključevalo v neagrarne dejavnosti iz potrebe, saj mu je to omogoča-
lo doseganje ravni preživetja in sposobnost plačevanja davkov. Vendar po
Panjekovem mnenju to še ni pomenilo, da je pri tej potrebi šlo tudi za pa-
sivno sprejeto rešitev. Razdrobljenost in majhnost kmetij, ki niso uspele
zagotoviti preživetja samo s kmetijsko dejavnostjo, kažeta na to, da je lah-
ko podeželsko prebivalstvo tudi računalo na možnost dostopa do alterna-
tivnih dejavnosti.
Sčasoma je postal pojav drobitve in razslojevanja prebivalstva posle
dica obstoječih neagrarnih virov dohodka ter neagrarnih dejavnosti, zara-
di česar so si kmetje lahko privoščili živeti na manjših kmetijskih obra-
tih, ki jim sicer niso omogočali samozadostne oskrbe (Panjek 2015a, 202;
Panjek 2017, 15, 22–3). Druga ugotovitev ravno tako izhaja iz slovenskega
zgodovinopisja, ki ugotavlja, da je znotraj sicer precej razslojenega kmečke-
ga prebivalstva poleg kmetov z malo ali nič zemlje obstajal tudi delež pre-
možnejših in podjetnejših kmetov, ki so ravno tako posegali po neagrarnih
dejavnostih. To dokazuje, da se teh dejavnosti niso posluževali samo naj
revnejši sloji kmečkega prebivalstva za doseganje ravni preživetja, ampak
tudi bogati kmetje, katerih cilj ni bil preživetje, temveč želja po izboljšan-
ju življenjskega statusa in podjetniška sposobnost. Na podlagi teh inter-
pretacij Panjek razvija koncept integrirane kmečke ekonomije kot sistem,
za katerega je značilno integriranje kmečkih in neagrarnih virov dohodka
iz primarnega, sekundarnega ter terciarnega sektorja (Panjek 2017).
2. Pregled po deželah in pokrajinah osrednje in zahodne
Slovenije
Poglejmo si bolj podrobneje gospodarske dejavnosti, s katerimi je sloven-
sko kmečko prebivalstvo integriralo svoje dohodke od kmetijstva. Pred
tem je potrebno dati nekaj pojasnil o tem, katera območja in panoge niso
57
1974, 133–4). Istočasno se je na podeželju razvijala sicer manj številčna
skupina kmetov, ki je s trgovanjem pridobila precejšnje premoženje in se z
odkupovanjem zemljišč osvobodila dolžnosti, ki so jih vezale na zemljiške-
ga gospoda, kot ugotavlja tudi Žontar.
V zadnjih letih se temi neagrarnih virov dohodka z novimi pristopi
in raziskovalnimi vprašanji posveča Aleksander Panjek. Ugotoviti skuša
vzroke za poseganje kmetov po neagrarnih virih dohodka, pri čemer izha-
ja iz tu že obravnavanih značilnosti kmečke ekonomije na Slovenskem.
Pri svojih obravnavah je prišel do dveh ključnih ugotovitev. Pri prvi pri-
trjuje interpretacijam Gestrina in Grafenauerja, da se je kmečko prebival
stvo vključevalo v neagrarne dejavnosti iz potrebe, saj mu je to omogoča-
lo doseganje ravni preživetja in sposobnost plačevanja davkov. Vendar po
Panjekovem mnenju to še ni pomenilo, da je pri tej potrebi šlo tudi za pa-
sivno sprejeto rešitev. Razdrobljenost in majhnost kmetij, ki niso uspele
zagotoviti preživetja samo s kmetijsko dejavnostjo, kažeta na to, da je lah-
ko podeželsko prebivalstvo tudi računalo na možnost dostopa do alterna-
tivnih dejavnosti.
Sčasoma je postal pojav drobitve in razslojevanja prebivalstva posle
dica obstoječih neagrarnih virov dohodka ter neagrarnih dejavnosti, zara-
di česar so si kmetje lahko privoščili živeti na manjših kmetijskih obra-
tih, ki jim sicer niso omogočali samozadostne oskrbe (Panjek 2015a, 202;
Panjek 2017, 15, 22–3). Druga ugotovitev ravno tako izhaja iz slovenskega
zgodovinopisja, ki ugotavlja, da je znotraj sicer precej razslojenega kmečke-
ga prebivalstva poleg kmetov z malo ali nič zemlje obstajal tudi delež pre-
možnejših in podjetnejših kmetov, ki so ravno tako posegali po neagrarnih
dejavnostih. To dokazuje, da se teh dejavnosti niso posluževali samo naj
revnejši sloji kmečkega prebivalstva za doseganje ravni preživetja, ampak
tudi bogati kmetje, katerih cilj ni bil preživetje, temveč želja po izboljšan-
ju življenjskega statusa in podjetniška sposobnost. Na podlagi teh inter-
pretacij Panjek razvija koncept integrirane kmečke ekonomije kot sistem,
za katerega je značilno integriranje kmečkih in neagrarnih virov dohodka
iz primarnega, sekundarnega ter terciarnega sektorja (Panjek 2017).
2. Pregled po deželah in pokrajinah osrednje in zahodne
Slovenije
Poglejmo si bolj podrobneje gospodarske dejavnosti, s katerimi je sloven-
sko kmečko prebivalstvo integriralo svoje dohodke od kmetijstva. Pred
tem je potrebno dati nekaj pojasnil o tem, katera območja in panoge niso
57
