Page 113 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 113
slovenska ulična poezija po letu 1991 in vpliv nestrpnosti
ki znotraj družbe enakopravni in enakovredni. Vendar kljub Ustavi RS,
Kazenskemu zakoniku in drugim (tudi evropskim) dokumentom, ki pred-
pisujejo enakopraven in enakovreden status vseh ljudi, se na ravni vseh
družbenih razredov in odnosov (formalni : neformalni) pojavlja kršenje
teh predpisov. Pri tem tudi slovenska ulična poezija ni izjema. Tako lahko
pri Iziću najdemo še en primer verske nestrpnosti, »Kdo prav, da nism old
school, da le fejk je / v osnovni šoli sva še z Jezusom zbirala cveke« (2015,
9), pri Ezy-G-ju pa primer homofobije, »Vsi drugačni, vsi enakopravni, kaj
je to? / Pedrov pač ne morem, zato pa naj odjebejo« (v Dandrough 1996, 5).
Narodnostna in regionalna nestrpnost
Narodnostna in regionalna nestrpnost sta obravnavani skupaj, ker sta v sa-
mem bistvu enaki. Narodnostna nestrpnost je opredeljena kot nestrpnost
do naroda (narodov), ki ni enak narodu, kateremu pripada tvorec narodno-
stne nestrpnosti. Regionalna nestrpnost je podobna, saj je opredeljena kot
nestrpnost do prebivalca (prebivalcev) regije, ki ni tista, kateri pripada tvo-
rec regionalne nestrpnosti.
Regionalna nestrpnost
Tendenca o lokalni pripadnosti je bila pri nas prisotna vsaj že v 18. stole-
tju, ko smo imeli Slovenci dve različici slovenskega knjižnega jezika, osre-
dnjeslovenski knjižni jezik ali kranjščino in vzhodno slovenski prekmur-
ski knjižni jezik. Kljub temu »Trubarjeva in Küzmičeva slovenščina nista
bili sprejemljivi za celotni slovenski jezikovni prostor; delovali sta »lokal-
no«, tj. osrednjeslovensko kranjsko in vzhodnoslovensko prekmursko«
(Jesenšek 2008, 2009, 207). Kasneje so medpokrajinske spore sprožali in se
nanje odzivali npr.: športne navijaške ekipe, subkulturna gibanja in dru-
ge marginalne skupine. V slovenski rap glasbi je dogodkov, ki so vzrok za
medlokalne ali medsoseske spore, kar nekaj. Eden izmed prvih in najod-
mevnejših v slovenskem kulturnem prostoru se je zgodil leta 2000, ko je
Klemen Klemen izdal svoj debitantski album Trnow stajl, na katerega je
uvrstil komad Trnow I/The Neralić Story: »Sovražim Maribor in Viole, sov-
ražim celo Pohorje, / in zdaj gremo s sekiro v roki, poklali bomo Štajerce«
(Klemen 2000, 5). Na Mladininem portalu beremo, da so bili verzi prepisa-
ni »z bežigrajskega stadiona« (TŠ 2001), vendar intertekstualnost in nada-
ljevanje besedila »[a]mpak to ni komad, da bom jest tko pel, / ampak izi, da
bom lah ritm ujel« (Klemen 2000, 5), nista omilila negativnega učinka, ki
111
ki znotraj družbe enakopravni in enakovredni. Vendar kljub Ustavi RS,
Kazenskemu zakoniku in drugim (tudi evropskim) dokumentom, ki pred-
pisujejo enakopraven in enakovreden status vseh ljudi, se na ravni vseh
družbenih razredov in odnosov (formalni : neformalni) pojavlja kršenje
teh predpisov. Pri tem tudi slovenska ulična poezija ni izjema. Tako lahko
pri Iziću najdemo še en primer verske nestrpnosti, »Kdo prav, da nism old
school, da le fejk je / v osnovni šoli sva še z Jezusom zbirala cveke« (2015,
9), pri Ezy-G-ju pa primer homofobije, »Vsi drugačni, vsi enakopravni, kaj
je to? / Pedrov pač ne morem, zato pa naj odjebejo« (v Dandrough 1996, 5).
Narodnostna in regionalna nestrpnost
Narodnostna in regionalna nestrpnost sta obravnavani skupaj, ker sta v sa-
mem bistvu enaki. Narodnostna nestrpnost je opredeljena kot nestrpnost
do naroda (narodov), ki ni enak narodu, kateremu pripada tvorec narodno-
stne nestrpnosti. Regionalna nestrpnost je podobna, saj je opredeljena kot
nestrpnost do prebivalca (prebivalcev) regije, ki ni tista, kateri pripada tvo-
rec regionalne nestrpnosti.
Regionalna nestrpnost
Tendenca o lokalni pripadnosti je bila pri nas prisotna vsaj že v 18. stole-
tju, ko smo imeli Slovenci dve različici slovenskega knjižnega jezika, osre-
dnjeslovenski knjižni jezik ali kranjščino in vzhodno slovenski prekmur-
ski knjižni jezik. Kljub temu »Trubarjeva in Küzmičeva slovenščina nista
bili sprejemljivi za celotni slovenski jezikovni prostor; delovali sta »lokal-
no«, tj. osrednjeslovensko kranjsko in vzhodnoslovensko prekmursko«
(Jesenšek 2008, 2009, 207). Kasneje so medpokrajinske spore sprožali in se
nanje odzivali npr.: športne navijaške ekipe, subkulturna gibanja in dru-
ge marginalne skupine. V slovenski rap glasbi je dogodkov, ki so vzrok za
medlokalne ali medsoseske spore, kar nekaj. Eden izmed prvih in najod-
mevnejših v slovenskem kulturnem prostoru se je zgodil leta 2000, ko je
Klemen Klemen izdal svoj debitantski album Trnow stajl, na katerega je
uvrstil komad Trnow I/The Neralić Story: »Sovražim Maribor in Viole, sov-
ražim celo Pohorje, / in zdaj gremo s sekiro v roki, poklali bomo Štajerce«
(Klemen 2000, 5). Na Mladininem portalu beremo, da so bili verzi prepisa-
ni »z bežigrajskega stadiona« (TŠ 2001), vendar intertekstualnost in nada-
ljevanje besedila »[a]mpak to ni komad, da bom jest tko pel, / ampak izi, da
bom lah ritm ujel« (Klemen 2000, 5), nista omilila negativnega učinka, ki
111
