Page 111 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 111
slovenska ulična poezija po letu 1991 in vpliv nestrpnosti
li feministične analize o neugodnem položaju žensk v družbi, navajali so,
da so žrtve oni, in pripisovali tradicionalne moške značilnosti ter privilegi-
je hormonom, evoluciji ali logiki. Maskulizem je zagovarjal moško nadvla-
do, feminističnim napadom pa pripisoval krivdo za splošne psihološke in
socialne probleme ter izgubo statusa moških v družbi (prav tam, 4). Tako
kot se je znotraj feministične teorije oblikoval ekstrem radikalnega fem-
inizma, se je znotraj maskulistične teorije pojavil ekstrem mizoginije, tj.
moško sovraštvo do žensk.
Družbenemu spopadu med biološkima spoloma se ni uspela ogniti
niti ulična poezija. Yvonne Bynoe (2006, 262) pravi, da je mizoginija sicer
znotraj ulične poezije resda najbolj izpostavljena, vzrok za to je v njeni prag-
matičnosti, se je pa v 70. in 80. letih 20. stoletja v obliki predstavljanja žen-
ske kot spolnega objekta pojavljala v besedilih, videospotih ter na ovitkih
glasbenih albumov rock glasbenikov. Problematične so predvsem oznake
(npr. kurba, prasica, pička itd.), s katerimi avtorji (tudi avtorice) označuje-
jo ženske, ki moškim odvzemajo spoštovanje in čast ter ženske dehuman-
izirajo do stopnje predmeta oziroma spolnega objekta. Po drugi strani pa
se pri avtoricah kaže problematičnost v narativnem prikazu fetišizacije od-
nosov med biološkima spoloma, kjer moški, da bi ugodili ženskam, pos-
tanejo razvrednoteni ter ponižani.
RADIKALNI FEMINIZEM MIZOGINIJA
en masira mi ramena, drug frizira mi pramena za tebe ni ljubezni, dam ti šamar / po riti, ko sva
/ tretji čaka zamenjavo, k nova je izmena […] k sama, jutri pa se že več ne poznama / v čem je
vroče je, pihaj mi s pahljačo / k žejna sm, prine- problem, lej jo, da si kurba, vsi vejo / take pičke,
si mi pijačo / in k lačna sm, jedla bi jedačo / in k kot si ti, se pofukajo in grejo / cipa goniš se okol
pade noč, ti boš moj mačo. (Katana 2010, 10) kot psica, ko si ulita. (Delicti 2003, 7)
Nestrpnost v povezavi z vero in spolno usmeritvijo
Drago Kos meni, »da sta načelni multikulturalizem in dejanska stopnja še
sprejete (tolerirane) verske (kulturne) raznovrstnosti tudi v razvitih liberal-
nih demokracijah precej vsaksebi. Vsi bogovi so dobrodošli, ampak nekate-
ri nekoliko manj« (2012, 90). Ob tem navaja, da je že Locke sredi 17. stoletja
razmišljal, »da je toleranca do tistih, ki se v zadevah religije razlikujejo od
drugih, v tolikšnem soglasju s Kristusovim evangelijem in tudi s pristnim
razumom človeštva, da se zdi pošastno, kako slepi so lahko ljudje za nje-
no nujnost in prednost, ko pa sta vendarle tako očitni« (prav tam). Vendar
se odnos do problematike skozi stoletja ni pretirano spremenil, saj lahko
še danes sledimo na eni strani spoštovanju in sprejemanju, na drugi stra-
109
li feministične analize o neugodnem položaju žensk v družbi, navajali so,
da so žrtve oni, in pripisovali tradicionalne moške značilnosti ter privilegi-
je hormonom, evoluciji ali logiki. Maskulizem je zagovarjal moško nadvla-
do, feminističnim napadom pa pripisoval krivdo za splošne psihološke in
socialne probleme ter izgubo statusa moških v družbi (prav tam, 4). Tako
kot se je znotraj feministične teorije oblikoval ekstrem radikalnega fem-
inizma, se je znotraj maskulistične teorije pojavil ekstrem mizoginije, tj.
moško sovraštvo do žensk.
Družbenemu spopadu med biološkima spoloma se ni uspela ogniti
niti ulična poezija. Yvonne Bynoe (2006, 262) pravi, da je mizoginija sicer
znotraj ulične poezije resda najbolj izpostavljena, vzrok za to je v njeni prag-
matičnosti, se je pa v 70. in 80. letih 20. stoletja v obliki predstavljanja žen-
ske kot spolnega objekta pojavljala v besedilih, videospotih ter na ovitkih
glasbenih albumov rock glasbenikov. Problematične so predvsem oznake
(npr. kurba, prasica, pička itd.), s katerimi avtorji (tudi avtorice) označuje-
jo ženske, ki moškim odvzemajo spoštovanje in čast ter ženske dehuman-
izirajo do stopnje predmeta oziroma spolnega objekta. Po drugi strani pa
se pri avtoricah kaže problematičnost v narativnem prikazu fetišizacije od-
nosov med biološkima spoloma, kjer moški, da bi ugodili ženskam, pos-
tanejo razvrednoteni ter ponižani.
RADIKALNI FEMINIZEM MIZOGINIJA
en masira mi ramena, drug frizira mi pramena za tebe ni ljubezni, dam ti šamar / po riti, ko sva
/ tretji čaka zamenjavo, k nova je izmena […] k sama, jutri pa se že več ne poznama / v čem je
vroče je, pihaj mi s pahljačo / k žejna sm, prine- problem, lej jo, da si kurba, vsi vejo / take pičke,
si mi pijačo / in k lačna sm, jedla bi jedačo / in k kot si ti, se pofukajo in grejo / cipa goniš se okol
pade noč, ti boš moj mačo. (Katana 2010, 10) kot psica, ko si ulita. (Delicti 2003, 7)
Nestrpnost v povezavi z vero in spolno usmeritvijo
Drago Kos meni, »da sta načelni multikulturalizem in dejanska stopnja še
sprejete (tolerirane) verske (kulturne) raznovrstnosti tudi v razvitih liberal-
nih demokracijah precej vsaksebi. Vsi bogovi so dobrodošli, ampak nekate-
ri nekoliko manj« (2012, 90). Ob tem navaja, da je že Locke sredi 17. stoletja
razmišljal, »da je toleranca do tistih, ki se v zadevah religije razlikujejo od
drugih, v tolikšnem soglasju s Kristusovim evangelijem in tudi s pristnim
razumom človeštva, da se zdi pošastno, kako slepi so lahko ljudje za nje-
no nujnost in prednost, ko pa sta vendarle tako očitni« (prav tam). Vendar
se odnos do problematike skozi stoletja ni pretirano spremenil, saj lahko
še danes sledimo na eni strani spoštovanju in sprejemanju, na drugi stra-
109
