Page 123 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 123
recepcija del draga jančarja na češkem
Jiří Wolker ali Karel Čapek. Do konca aktivnega medsebojnega sodelovan-
ja je prišlo z začetkom druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni se
je ponovno povečalo število prevodov v obeh državah. Prevedeno je bilo
skupaj šestintrideset jugoslovanskih knjig, od tega trinajst iz slovenščine,
na primer Ivan Cankar, Ivan Tavčar, Prežihov Voranc, Tone Seliškar in
Vladimir Bartol (Mainuš 2005).
Razcvet sodelovanja je nasilno prekinil razkol med Jugoslavijo in ZSSR.
V letih 1949–1953 torej iz političnih razlogov ni izšel noben prevod sloven-
ske (in tudi srbohrvaške) literature. V šestdesetih letih je s praško poml-
adjo nastopila renesansa medsebojnih literarnih odnosov. Spet se prevaja-
jo klasiki kot Ivan Cankar, pa tudi Srečko Kosovel, France Bevk ali Oton
Župančič. V slovenščino so bile prevedene knjige čeških avtorjev, na prim-
er Jaroslava Seiferta, Karla Čapka, Jaroslava Haška ali Josefa Škvoreckega
(Šnytová 2014, 457–461).
Po padcu komunizma na Čehoslovaškem leta 1989 in izjavi samostojne
Slovenije leta 1991 je prišlo do ponovnega razvoja medsebojnih političnih,
kulturnih in literarnih odnosov, ki so se navezali na tradicijo zgodovinske-
ga sodelovanja obeh držav.
Češko-slovenski prevodi po letu 1991
Kot smo že omenili, se po političnih spremembah na začetku devetdesetih
let ponovno razvijajo tudi češko-slovenski literarni odnosi. V zadnjih letih
je izšlo pet antologij slovenske poezije, dve antologiji kratke proze (Promlky
času, Vně hranic) in antologija slovenske drame. Poleg antologij izhaja ve-
liko prevodov slovenskih del, največje število v letih 2004–2005, ko je bilo
izdano deset knjig. Veliko število prevodov iz slovenščine izhaja s pomoč-
jo subvencij slovenskih institucij, na primer Društva slovenskih pisateljev
(Trubarjev sklad) ali Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki financi-
ra lektorate slovenščine na tujih univerzah. Slovenske knjige na Češkem iz-
dajajo na primer založbe Větrné mlýny, Kniha Zlín, Host, Mladá fronta,
Volvox Globator, Dauphin in druge (Kozár 2011, 189–198).
Pomembno vlogo pri izbiri izdanih del igrajo osebni stiki čeških prev-
ajalcev in slovenskih pisateljev. Najbolj prevajani avtor je Drago Jančar; sle-
dijo mu Aleš Debeljak, Žarko Petan, Andrej Skubic, Tomaž Šalamun, Goran
Vojnovič in drugi. Za razliko od predhodnih obdobij so zastopani avtor-
ji vseh generacij, torej klasiki slovenske literature (Ivan Cankar, Vladimir
Bartol, Edvard Kocbek), starejši avtorji (Žarko Petan), avtorji srednje gener-
121
Jiří Wolker ali Karel Čapek. Do konca aktivnega medsebojnega sodelovan-
ja je prišlo z začetkom druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni se
je ponovno povečalo število prevodov v obeh državah. Prevedeno je bilo
skupaj šestintrideset jugoslovanskih knjig, od tega trinajst iz slovenščine,
na primer Ivan Cankar, Ivan Tavčar, Prežihov Voranc, Tone Seliškar in
Vladimir Bartol (Mainuš 2005).
Razcvet sodelovanja je nasilno prekinil razkol med Jugoslavijo in ZSSR.
V letih 1949–1953 torej iz političnih razlogov ni izšel noben prevod sloven-
ske (in tudi srbohrvaške) literature. V šestdesetih letih je s praško poml-
adjo nastopila renesansa medsebojnih literarnih odnosov. Spet se prevaja-
jo klasiki kot Ivan Cankar, pa tudi Srečko Kosovel, France Bevk ali Oton
Župančič. V slovenščino so bile prevedene knjige čeških avtorjev, na prim-
er Jaroslava Seiferta, Karla Čapka, Jaroslava Haška ali Josefa Škvoreckega
(Šnytová 2014, 457–461).
Po padcu komunizma na Čehoslovaškem leta 1989 in izjavi samostojne
Slovenije leta 1991 je prišlo do ponovnega razvoja medsebojnih političnih,
kulturnih in literarnih odnosov, ki so se navezali na tradicijo zgodovinske-
ga sodelovanja obeh držav.
Češko-slovenski prevodi po letu 1991
Kot smo že omenili, se po političnih spremembah na začetku devetdesetih
let ponovno razvijajo tudi češko-slovenski literarni odnosi. V zadnjih letih
je izšlo pet antologij slovenske poezije, dve antologiji kratke proze (Promlky
času, Vně hranic) in antologija slovenske drame. Poleg antologij izhaja ve-
liko prevodov slovenskih del, največje število v letih 2004–2005, ko je bilo
izdano deset knjig. Veliko število prevodov iz slovenščine izhaja s pomoč-
jo subvencij slovenskih institucij, na primer Društva slovenskih pisateljev
(Trubarjev sklad) ali Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki financi-
ra lektorate slovenščine na tujih univerzah. Slovenske knjige na Češkem iz-
dajajo na primer založbe Větrné mlýny, Kniha Zlín, Host, Mladá fronta,
Volvox Globator, Dauphin in druge (Kozár 2011, 189–198).
Pomembno vlogo pri izbiri izdanih del igrajo osebni stiki čeških prev-
ajalcev in slovenskih pisateljev. Najbolj prevajani avtor je Drago Jančar; sle-
dijo mu Aleš Debeljak, Žarko Petan, Andrej Skubic, Tomaž Šalamun, Goran
Vojnovič in drugi. Za razliko od predhodnih obdobij so zastopani avtor-
ji vseh generacij, torej klasiki slovenske literature (Ivan Cankar, Vladimir
Bartol, Edvard Kocbek), starejši avtorji (Žarko Petan), avtorji srednje gener-
121
