Page 124 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 124
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
acije (Aleš Debeljak, Alenka Jensterle Doležal) do mlajše generacije (Suzana
Tratnik, Goran Vojnovič, Dušan Čater) (Kozár 2011, 189–198).
Od sedemdesetih let 20. stoletja je najplodovitejši prevajalec iz
slovenščine literarni kritik František Benhart (1924–2006), ki je iz-
razito vplival na recepcijo slovenske literature na Češkem. Prevedel je
dvainsedemdeset knjig, številne pesmi in drame ter je bil glavni prevaja-
lec Draga Jančarja in Aleša Debeljaka. V devetdesetih letih se uveljavljajo
tudi mladi prevajalci – zlasti absolventi slovenistike na Karlovi Univerzi v
Pragi (od leta 1993), Masarykovi univerzi v Brnu (od leta 1995) ali Univerzi
v Pardubicah (od leta 2007). Med njimi na primer Petr Mainuš, Libor
Doležán, Aleš Kozár, Radek Novák, Hana Chmelíková-Mžourková, Alena
Šamonilová, Kristina Pellarová, Kamil Valšík, Martina Šaradínvá, Pavel
Šaradín in drugi (Przybylski 2011, 229–239). Iz starejše in srednje gener-
acije je treba še omeniti Ivana Dorovskega, Milado Nedvědovo, Alenko
Jensterle-Doležal, Jano Špidurovo in Davida Blažeka.
Prevodi Draga Jančarja v češčino
Drago Jančar sodi med najbolj znane in najbolj prevajane slovenske avtor-
je. Je pisatelj, avtor krajše proze, esejist, pa tudi dramatik. Njegova dela so
bila prevedena v več kot 20 jezikov, največkrat v nemščino, češčino in hr-
vaščino. V češkem prevodu so izšli njegovi štirje romani, dve knjigi krat-
ke proze, drama in veliko esejev. Leta 1990 je bil izdan prevod njegovega
romana Galjot (v češčini Galejník), ki ga je prevedel František Benhart.2
Galjot žanrsko sodi predvsem na področje zgodovinskega romana, vsebu-
je tudi nekatere nastavke modernističnega ali postmodernističnega roma-
na, pomembno vlogo ima zlasti metafora. Leta 1999 je izšel avtobiografski
roman Posmehljivo poželenje, v češkem prevodu Františka Benharta pod
nazivom Chtíč chtíc nechtíc. O jiném rozumění; kraj dogajanja je v ZDA.3
Leta 2003 je bil izdan Jančarjev roman Katarina, pav in jezuit, v češčini
Kateřina, páv a jezuita; spet v prevodu Františka Benharta. Gre za zgodo-
vinski roman, ki opisuje ljubezensko razmerje med nekdanjim jezuitom,
oskrbnikovo hčer Katarino in stotnikom Windischem (pavom).4 Doslej
zadnji roman Severni sij je izšel leta 2009 pod nazivom Polární záře v pre-
vodu Libora Doležána. Roman se dogaja v Sloveniji pred drugo svetovno
2 Jančar, Drago. 1990. Galejník. Praha: Odeon.
3 Jančar, Drago. 1999. Chtíc chtíč nechtíc. Praha: Volvox Globator.
4 Jančar, Drago. 2002. Kateřina, páv a jezuita. Praha: Paseka.
122
acije (Aleš Debeljak, Alenka Jensterle Doležal) do mlajše generacije (Suzana
Tratnik, Goran Vojnovič, Dušan Čater) (Kozár 2011, 189–198).
Od sedemdesetih let 20. stoletja je najplodovitejši prevajalec iz
slovenščine literarni kritik František Benhart (1924–2006), ki je iz-
razito vplival na recepcijo slovenske literature na Češkem. Prevedel je
dvainsedemdeset knjig, številne pesmi in drame ter je bil glavni prevaja-
lec Draga Jančarja in Aleša Debeljaka. V devetdesetih letih se uveljavljajo
tudi mladi prevajalci – zlasti absolventi slovenistike na Karlovi Univerzi v
Pragi (od leta 1993), Masarykovi univerzi v Brnu (od leta 1995) ali Univerzi
v Pardubicah (od leta 2007). Med njimi na primer Petr Mainuš, Libor
Doležán, Aleš Kozár, Radek Novák, Hana Chmelíková-Mžourková, Alena
Šamonilová, Kristina Pellarová, Kamil Valšík, Martina Šaradínvá, Pavel
Šaradín in drugi (Przybylski 2011, 229–239). Iz starejše in srednje gener-
acije je treba še omeniti Ivana Dorovskega, Milado Nedvědovo, Alenko
Jensterle-Doležal, Jano Špidurovo in Davida Blažeka.
Prevodi Draga Jančarja v češčino
Drago Jančar sodi med najbolj znane in najbolj prevajane slovenske avtor-
je. Je pisatelj, avtor krajše proze, esejist, pa tudi dramatik. Njegova dela so
bila prevedena v več kot 20 jezikov, največkrat v nemščino, češčino in hr-
vaščino. V češkem prevodu so izšli njegovi štirje romani, dve knjigi krat-
ke proze, drama in veliko esejev. Leta 1990 je bil izdan prevod njegovega
romana Galjot (v češčini Galejník), ki ga je prevedel František Benhart.2
Galjot žanrsko sodi predvsem na področje zgodovinskega romana, vsebu-
je tudi nekatere nastavke modernističnega ali postmodernističnega roma-
na, pomembno vlogo ima zlasti metafora. Leta 1999 je izšel avtobiografski
roman Posmehljivo poželenje, v češkem prevodu Františka Benharta pod
nazivom Chtíč chtíc nechtíc. O jiném rozumění; kraj dogajanja je v ZDA.3
Leta 2003 je bil izdan Jančarjev roman Katarina, pav in jezuit, v češčini
Kateřina, páv a jezuita; spet v prevodu Františka Benharta. Gre za zgodo-
vinski roman, ki opisuje ljubezensko razmerje med nekdanjim jezuitom,
oskrbnikovo hčer Katarino in stotnikom Windischem (pavom).4 Doslej
zadnji roman Severni sij je izšel leta 2009 pod nazivom Polární záře v pre-
vodu Libora Doležána. Roman se dogaja v Sloveniji pred drugo svetovno
2 Jančar, Drago. 1990. Galejník. Praha: Odeon.
3 Jančar, Drago. 1999. Chtíc chtíč nechtíc. Praha: Volvox Globator.
4 Jančar, Drago. 2002. Kateřina, páv a jezuita. Praha: Paseka.
122
