Page 142 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 142
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
Postsovjetska Ukrajina
Ko je leta 1991 razpadla Sovjetska zveza in si je Ukrajina kot njena nekda-
nja sovjetska socialistična republika namesto totalitaristične stalinistične-
-leninistične ideologije izbrala pot v demokratično državo, je bila delež-
na številnih političnih, gospodarskih, kulturnih in družbenih sprememb.
Vzpostavitev oziroma gradnja nove družbene skupnosti je bila zapleten pro-
ces. Razpad Sovjetske zveze je potekal po mirni poti, a oblikovanje nove,
samostojne države še zdaleč ni bil enostaven. Ob osamosvojitvi Ukrajine
so se ustvarila velika pričakovanja za prihodnost v neodvisni državi, ki
naj bi postala bogata demokracija s prostim trgom ter polnopravna članica
evropske in evroatlantske skupnosti, a se ta pričakovanja (še) niso izpolni-
la (Sutela 2012). Najsodobnejša Ukrajina beleži približevanja Evropski uniji
in tudi njena oddaljevanja (Janukovičeva zavrnitev podpisa pridružitvene-
ga sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino, kar je povzročilo evromaj-
dan) in še danes, sedemindvajset let po osamosvojitvi, ne moremo pisati o
konkretnih pomikih.
Ukrajina se je po letu 1991 soočala z veliko gospodarsko in ekonomsko
krizo, ki je bila tudi posledica industrializacije, nekonkurenčnosti (Sutela
2012), država, ki je bila nekdaj vodilna v kmetijski panogi, se srečuje z neiz-
koriščenimi kmetijskimi površinami, premogovniki, ki so nekoč ustvarja-
li dobiček, so v novi dobi prinašali izgubo. Mnogi vzroke za slabo finančno
stanje države po osamosvojitvi vidijo tudi v prerivanju politikov za oblast
oziroma v zamenjavi elit (Kutsyuruba 2011, Sutela 2012, Rjabčuk 2014, Die
Ukraine - Land mit zwei Gesichtern 2014). Hkrati se je v državi pojavilo in
obdržalo veliko oligarhov, ki so izkoristili čas privatizacije, zaradi sum-
ljivega bogastva pa nadzorujejo gospodarstvo in imajo izstopajočo vlogo
tudi v politiki (Unabhängige Ukraine 2015). Rezultat tega je viden še danes,
ko lahko opazujemo ogromen prepad med revnimi in bogatimi, vsedo-
voljenost in kršenje zakona na eni ter kratenje svobode na drugi strani.
Zaradi politične nestabilnosti v nanovo ustanovljeni državi ni bilo mogo-
če vzpostaviti funkcionalnih administrativnih institucij (Sutela 2012) in s
tem, ko je vsakršno spoštovanje zakona izpuhtelo, ukrajinsko gospodarsko
okolje ni bilo spodbudno za tekmovanje, vlaganje, razvoj (prav tam). Prav
tako se je država soočala z velikim koruptivnim tveganjem in sivo ekonom-
ijo, ki sta še danes eni večjih ukrajinskih težav. Glede na različne vire siva
ekonomija danes v Ukrajini dosega od 20 do 50 % (Bochi, Povoroznyk 2014,
1). Glede na ocene številnih mednarodnih strokovnjakov odtok denarja kot
posledica korupcije presega 10 bilijonov dolarjev letno (Bochi, Povoroznyk
140
Postsovjetska Ukrajina
Ko je leta 1991 razpadla Sovjetska zveza in si je Ukrajina kot njena nekda-
nja sovjetska socialistična republika namesto totalitaristične stalinistične-
-leninistične ideologije izbrala pot v demokratično državo, je bila delež-
na številnih političnih, gospodarskih, kulturnih in družbenih sprememb.
Vzpostavitev oziroma gradnja nove družbene skupnosti je bila zapleten pro-
ces. Razpad Sovjetske zveze je potekal po mirni poti, a oblikovanje nove,
samostojne države še zdaleč ni bil enostaven. Ob osamosvojitvi Ukrajine
so se ustvarila velika pričakovanja za prihodnost v neodvisni državi, ki
naj bi postala bogata demokracija s prostim trgom ter polnopravna članica
evropske in evroatlantske skupnosti, a se ta pričakovanja (še) niso izpolni-
la (Sutela 2012). Najsodobnejša Ukrajina beleži približevanja Evropski uniji
in tudi njena oddaljevanja (Janukovičeva zavrnitev podpisa pridružitvene-
ga sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino, kar je povzročilo evromaj-
dan) in še danes, sedemindvajset let po osamosvojitvi, ne moremo pisati o
konkretnih pomikih.
Ukrajina se je po letu 1991 soočala z veliko gospodarsko in ekonomsko
krizo, ki je bila tudi posledica industrializacije, nekonkurenčnosti (Sutela
2012), država, ki je bila nekdaj vodilna v kmetijski panogi, se srečuje z neiz-
koriščenimi kmetijskimi površinami, premogovniki, ki so nekoč ustvarja-
li dobiček, so v novi dobi prinašali izgubo. Mnogi vzroke za slabo finančno
stanje države po osamosvojitvi vidijo tudi v prerivanju politikov za oblast
oziroma v zamenjavi elit (Kutsyuruba 2011, Sutela 2012, Rjabčuk 2014, Die
Ukraine - Land mit zwei Gesichtern 2014). Hkrati se je v državi pojavilo in
obdržalo veliko oligarhov, ki so izkoristili čas privatizacije, zaradi sum-
ljivega bogastva pa nadzorujejo gospodarstvo in imajo izstopajočo vlogo
tudi v politiki (Unabhängige Ukraine 2015). Rezultat tega je viden še danes,
ko lahko opazujemo ogromen prepad med revnimi in bogatimi, vsedo-
voljenost in kršenje zakona na eni ter kratenje svobode na drugi strani.
Zaradi politične nestabilnosti v nanovo ustanovljeni državi ni bilo mogo-
če vzpostaviti funkcionalnih administrativnih institucij (Sutela 2012) in s
tem, ko je vsakršno spoštovanje zakona izpuhtelo, ukrajinsko gospodarsko
okolje ni bilo spodbudno za tekmovanje, vlaganje, razvoj (prav tam). Prav
tako se je država soočala z velikim koruptivnim tveganjem in sivo ekonom-
ijo, ki sta še danes eni večjih ukrajinskih težav. Glede na različne vire siva
ekonomija danes v Ukrajini dosega od 20 do 50 % (Bochi, Povoroznyk 2014,
1). Glede na ocene številnih mednarodnih strokovnjakov odtok denarja kot
posledica korupcije presega 10 bilijonov dolarjev letno (Bochi, Povoroznyk
140
