Page 145 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 145
ukrajinske družbene spremembe v romanu...
Posledice delavskih migracij so zapuščeni otroci, ki so jih primorani vzga-
jati stari starši oz. drugi sorodniki ali prijatelji. Jasno je, da odsotnost ene-
ga ali obeh staršev povzroča velike travme (Janovič 2015) in hude življenjske
preizkušnje. V Ukrajini prva ločitev otroka in starša traja od dveh do petih
let. Žalostno je še, da delavske migracije postajajo vse bolj trajne in takšna je
tudi vez med vse bolj dejansko in simbolno oddaljenimi otroki ter njihovi-
mi starši (Malinovska 2006).
Nekatere države nekdanje Sovjetske zveze, med njimi je tudi Ukrajina,
so postale osrednje države glede prostitucije (Hughes 2003). V seksualni
industriji so najbolj popularne ženske iz Ukrajine in Rusije. Med letoma
1991 in 1998 se je v prostitucijo na zahod podalo 500.000 Ukrajink (Hughes
2003, 11). Leta 1998 je kriminalistična preiskava v Nemčiji ugotovila, da je
87,5 % prostitutk v Nemčiji iz Vzhodne Evrope, od tega 14 % iz Ukrajine
(Hughes 2003, 10). Poleg osnovnih vzrokov (brezposelnost, nizke plače) so
vzroki za porast prostitucije tudi v njeni toleranci v ukrajinski resničnosti,
v feminizaciji revščine in normalizaciji te problematike. Danes individual-
na prostitucija v Ukrajini ni kaznivo dejanje. Tragično je, da so žrtve nede-
lujoče države in njenega sistema tudi otroci, ki so kot ženske prisiljeni v tr-
govino z belim blagom.
Odslikava ukrajinske postsovjetske resničnosti
v literarnih delih Jurija Andruhoviča
Jurij Andruhovič (1960) je vidnejši ukrajinski postmodernistični pisa-
telj, pesnik in esejist, ki je za svoje literarno delo prejel več uglednih do-
mačih in tujih nagrad. V svojih romanih, ki so prevedeni v številne jezike
in s katerimi je bil deležen največ kritiške naklonjenosti, piše o posttotali-
tarni, postsovjetski Ukrajini in položaju posameznika in/ali skupnosti v
njej. Andruhovičeva velika ustvarjalna tema je »vprašanje posamezniko-
ve in/ali kolektivne identitete v tranzicijskem in postsovjetskem obdob-
ju« (Vollmaier Lubej 2016, 212) in v svojih romanih želi preseči imperiali-
stično preteklost (prav tam). Njegove literarne osebe določa travmatizirana
preteklost, ki ji v sedanjosti niso zmožne ubežati. Andruhovič v svojih ro-
manih, Rekreacije (1992), Moskoviada (1993), Perverzija (1996) in Dvanajst
krogov (2003), tematizira imperialistično preteklost, življenje v imperiju in
posledice za posameznika in skupnost. Avtor predstavlja usodo posame-
znika, ki je v poosamosvojitvenem času še vedno ukleščen v ostaline to-
talitarnosti in zato ni zmožen nanovo zaživeti. Njegove pripovedi se torej
naslanjajo na travmo, na brezizhodnost tako posameznika kot skupnosti.
143
Posledice delavskih migracij so zapuščeni otroci, ki so jih primorani vzga-
jati stari starši oz. drugi sorodniki ali prijatelji. Jasno je, da odsotnost ene-
ga ali obeh staršev povzroča velike travme (Janovič 2015) in hude življenjske
preizkušnje. V Ukrajini prva ločitev otroka in starša traja od dveh do petih
let. Žalostno je še, da delavske migracije postajajo vse bolj trajne in takšna je
tudi vez med vse bolj dejansko in simbolno oddaljenimi otroki ter njihovi-
mi starši (Malinovska 2006).
Nekatere države nekdanje Sovjetske zveze, med njimi je tudi Ukrajina,
so postale osrednje države glede prostitucije (Hughes 2003). V seksualni
industriji so najbolj popularne ženske iz Ukrajine in Rusije. Med letoma
1991 in 1998 se je v prostitucijo na zahod podalo 500.000 Ukrajink (Hughes
2003, 11). Leta 1998 je kriminalistična preiskava v Nemčiji ugotovila, da je
87,5 % prostitutk v Nemčiji iz Vzhodne Evrope, od tega 14 % iz Ukrajine
(Hughes 2003, 10). Poleg osnovnih vzrokov (brezposelnost, nizke plače) so
vzroki za porast prostitucije tudi v njeni toleranci v ukrajinski resničnosti,
v feminizaciji revščine in normalizaciji te problematike. Danes individual-
na prostitucija v Ukrajini ni kaznivo dejanje. Tragično je, da so žrtve nede-
lujoče države in njenega sistema tudi otroci, ki so kot ženske prisiljeni v tr-
govino z belim blagom.
Odslikava ukrajinske postsovjetske resničnosti
v literarnih delih Jurija Andruhoviča
Jurij Andruhovič (1960) je vidnejši ukrajinski postmodernistični pisa-
telj, pesnik in esejist, ki je za svoje literarno delo prejel več uglednih do-
mačih in tujih nagrad. V svojih romanih, ki so prevedeni v številne jezike
in s katerimi je bil deležen največ kritiške naklonjenosti, piše o posttotali-
tarni, postsovjetski Ukrajini in položaju posameznika in/ali skupnosti v
njej. Andruhovičeva velika ustvarjalna tema je »vprašanje posamezniko-
ve in/ali kolektivne identitete v tranzicijskem in postsovjetskem obdob-
ju« (Vollmaier Lubej 2016, 212) in v svojih romanih želi preseči imperiali-
stično preteklost (prav tam). Njegove literarne osebe določa travmatizirana
preteklost, ki ji v sedanjosti niso zmožne ubežati. Andruhovič v svojih ro-
manih, Rekreacije (1992), Moskoviada (1993), Perverzija (1996) in Dvanajst
krogov (2003), tematizira imperialistično preteklost, življenje v imperiju in
posledice za posameznika in skupnost. Avtor predstavlja usodo posame-
znika, ki je v poosamosvojitvenem času še vedno ukleščen v ostaline to-
talitarnosti in zato ni zmožen nanovo zaživeti. Njegove pripovedi se torej
naslanjajo na travmo, na brezizhodnost tako posameznika kot skupnosti.
143
