Page 143 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 143
ukrajinske družbene spremembe v romanu...
2014, 2). Denar se izgublja tudi zaradi izplačevanja plač v kuvertah, pri
čemer naj bi vrednost takega plačila letno zavzemala 200 bilijonov UAH
(prav tam). Dalje, indeks ekonomije svobode ocenjuje, da ima Ukrajina ene
slabših pogojev za ekonomski razvoj med državami Evropske unije in nek-
danjimi državami Sovjetske zveze (Bochi, Povoroznyk 2014, 4). Glede na
indeks zaznave korupcije pa se je država v letu 2013 znašla na 144. mestu
od 177. držav (prav tam). Nekateri avtorji korupcijo opisujejo tudi kot en-
demično (Düvell, Lapšina 2015, Sutela 2012).
Hkrati je bila Ukrajina neuspešna v izvozu in vodenju domačega gosp-
odarstva (Sutela 2012). Nekateri proces ukrajinskega gospodarstva vidijo
kot »pošasten divjezahodni kapitalizem, ki je peščici omogočil nenormal-
no bogatenje, večino pa je pahnil v še globljo revščino« (Die Ukraine - Land
mit zwei Gesichtern 2014). Ukrajina je po osamosvojitvi postala svetovna
periferija, v kateri so razlike med bogatimi in revnimi še večje in globlje. V
nemški reviji Der Spiegel iz leta 1994 lahko beremo, da je »preteklemu sov-
jetskemu modelu gospodarstva [...] sledil še absurdnejši, ki nima niti načr-
ta niti trga, temveč mu vlada zakon džungle« (Die Ukraine - Land mit zwei
Gesichtern 2014).
Čeprav je Ukrajina prvih sedem let novega tisočletja doživljala gosp-
odarsko rast, se je ta zaradi globalne gospodarske krize leto kasneje ustavi-
la (Unabhängige Ukraine 2015). Pretresljivo je, da je Ukrajina danes druga
najbolj revna evropska država, sploh upoštevaje, da je bila sosednja Poljska,
ki je danes gospodarsko uspešna, leta 1990 na primerljivem ekonomskem
izhodišču: po uradnih podatkih naj bi BDP prve znašal 1.569 USD na preb-
ivalca, druge 1.693 USD, leta 2012 pa je ukrajinski BDP 3.866, medtem ko je
poljski 12.707 USD (Fisher 2014).
Hkrati se je postsovjetski posameznik v novi družbi težko znašel. Na
nek način je hotel zabrisati vsakršne sovjetske sledi preteklosti in kolek-
tivnega spomina, po drugi strani pa novih oblik pri vzpostavljanju samos-
tojne države ni mogel ali hotel zlahka sprejeti. Vesna V. Godina v svoji mon-
ografiji Zablode postsocializma (2014) na podlagi ugotovitev antropologov
sklene, da posamezniki v novih družbah ohranjajo delovanja, standarde
oz. tisto, kar izvira iz preteklosti, s tem pa novim postsocialističnim in-
stitucijam onemogočajo delovanje. Prav tako pogosto ovirajo in onemogo-
čajo postsocialistične spremembe (2014, 111). V postsocialističnih družbah
nove institucije in prakse niso zaživele in v družbah obstajajo kot tujek
(Hann 2007, 277–278, povz. po Godina 2014, 111). Večina učiteljev iz mes-
ta Černivci je leta 2005 odgovorila, da so spremembe v socialni sferi slabše,
141
2014, 2). Denar se izgublja tudi zaradi izplačevanja plač v kuvertah, pri
čemer naj bi vrednost takega plačila letno zavzemala 200 bilijonov UAH
(prav tam). Dalje, indeks ekonomije svobode ocenjuje, da ima Ukrajina ene
slabših pogojev za ekonomski razvoj med državami Evropske unije in nek-
danjimi državami Sovjetske zveze (Bochi, Povoroznyk 2014, 4). Glede na
indeks zaznave korupcije pa se je država v letu 2013 znašla na 144. mestu
od 177. držav (prav tam). Nekateri avtorji korupcijo opisujejo tudi kot en-
demično (Düvell, Lapšina 2015, Sutela 2012).
Hkrati je bila Ukrajina neuspešna v izvozu in vodenju domačega gosp-
odarstva (Sutela 2012). Nekateri proces ukrajinskega gospodarstva vidijo
kot »pošasten divjezahodni kapitalizem, ki je peščici omogočil nenormal-
no bogatenje, večino pa je pahnil v še globljo revščino« (Die Ukraine - Land
mit zwei Gesichtern 2014). Ukrajina je po osamosvojitvi postala svetovna
periferija, v kateri so razlike med bogatimi in revnimi še večje in globlje. V
nemški reviji Der Spiegel iz leta 1994 lahko beremo, da je »preteklemu sov-
jetskemu modelu gospodarstva [...] sledil še absurdnejši, ki nima niti načr-
ta niti trga, temveč mu vlada zakon džungle« (Die Ukraine - Land mit zwei
Gesichtern 2014).
Čeprav je Ukrajina prvih sedem let novega tisočletja doživljala gosp-
odarsko rast, se je ta zaradi globalne gospodarske krize leto kasneje ustavi-
la (Unabhängige Ukraine 2015). Pretresljivo je, da je Ukrajina danes druga
najbolj revna evropska država, sploh upoštevaje, da je bila sosednja Poljska,
ki je danes gospodarsko uspešna, leta 1990 na primerljivem ekonomskem
izhodišču: po uradnih podatkih naj bi BDP prve znašal 1.569 USD na preb-
ivalca, druge 1.693 USD, leta 2012 pa je ukrajinski BDP 3.866, medtem ko je
poljski 12.707 USD (Fisher 2014).
Hkrati se je postsovjetski posameznik v novi družbi težko znašel. Na
nek način je hotel zabrisati vsakršne sovjetske sledi preteklosti in kolek-
tivnega spomina, po drugi strani pa novih oblik pri vzpostavljanju samos-
tojne države ni mogel ali hotel zlahka sprejeti. Vesna V. Godina v svoji mon-
ografiji Zablode postsocializma (2014) na podlagi ugotovitev antropologov
sklene, da posamezniki v novih družbah ohranjajo delovanja, standarde
oz. tisto, kar izvira iz preteklosti, s tem pa novim postsocialističnim in-
stitucijam onemogočajo delovanje. Prav tako pogosto ovirajo in onemogo-
čajo postsocialistične spremembe (2014, 111). V postsocialističnih družbah
nove institucije in prakse niso zaživele in v družbah obstajajo kot tujek
(Hann 2007, 277–278, povz. po Godina 2014, 111). Večina učiteljev iz mes-
ta Černivci je leta 2005 odgovorila, da so spremembe v socialni sferi slabše,
141
