Page 144 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 144
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
ljudje pa so se bili zaradi izgube nekdanjega načina življenja prisiljeni pri-
lagoditi novim resničnostim. Precej učiteljev je potrdilo, da so v novi drža-
vi medčloveški odnosi postali bolj brezčutni in hladni (Kutsyuruba 2011).
Ukrajina pa se, kakor vse ostale vzhodne države, ni izognila uveljavit-
vi kapitalizma. Po mnenju antropologov (npr. Hann, Kideckel, gl. Godina
2014, 127) je v postsocialističnih družbah šlo za nov tip kapitalizma, imen-
ovanega neokapitalizem, za katerega je značilna »predelava temeljnih kapi-
talističnih principov na nove, še bolj neegalitarne načine kot zahodni mod-
el« (Kiedeckel 2007, 115–116, povz. po Godina 2014, 127). Vzpostavile so se
svetovne periferije, ki so rezultat odvisnosti Vzhodne Evrope od svetovne-
ga kapitala, pri čemer je nepravično bogatenje na eni in vse večja revščina
na drugi neizpodbitno dejstvo in velik vsesplošen globalizacijski problem,
ki se mu tudi Ukrajina ni izognila.
Posledice novih družbeno-ekonomskih resničnosti
Posledice izpostavljenih težav, s katerimi se srečuje postsovjetska Ukrajina,
so delavske in ekonomske migracije ter upad ukrajinskega prebivalstva, za-
puščeni otroci, porast alkoholizma in feminizacija revščine, ki se kaže v
prostituciji.
Ukrajina se sooča z upadom pričakovane življenjske dobe, eden od
pomembnih vzrokov za to pa je tudi alkohol. Uradni podatki sicer kaže-
jo, da je poraba alkohola na prebivalca v litrih čistega alkohola malo nad
evropskim povprečjem in da upada (14,3 za obdobje 2003–2005, 13,9 za
obdobje 2008–2010, medtem ko je evropsko povprečje 11,9 oziroma 10,9)
(WHO 2014), a poudariti je treba, da podatki niso realni. Strokovnjaki
namreč opozarjajo na zavajajoče podatke in da stopnja odvisnih od alko-
hola pravzaprav narašča (Samokhvalov et al. 2009).
Ukrajina se od osamosvojitve sooča z množičnim izseljevanjem in je
država z eno največjih diaspor na svetu, ki predstavlja 5–6 milijonov ljudi.
Ukrajinsko prebivalstvo se je v obdobju 1991–2015 zmanjšalo za devet mili-
jonov (iz 52 na 42,9 milijonov) (Düvell, Lapšina 2015). Sodobna Ukrajina
se sooča s številnimi delavskimi migracijami, opazen je porast migracij
na Poljsko, zlasti zaradi jezikovnih in kulturnih podobnosti pa tudi zara-
di preprostih, brezplačnih birokratskih postopkov (Jaroszewicz 2015, 5).
Veliko Ukrajincev dela tudi v drugih evropskih državah, npr. na Češkem,
v Italiji, Španiji, na Nizozemskem idr., v glavnem so to slabo plačana dela v
neurejenih pogojih. Po podatkih iz leta 2012 je 3,4 % ukrajinske populacije
delavskih migrantov, 25 % pa jih v tujini dela ilegalno (Malinkovska 2006).
142
ljudje pa so se bili zaradi izgube nekdanjega načina življenja prisiljeni pri-
lagoditi novim resničnostim. Precej učiteljev je potrdilo, da so v novi drža-
vi medčloveški odnosi postali bolj brezčutni in hladni (Kutsyuruba 2011).
Ukrajina pa se, kakor vse ostale vzhodne države, ni izognila uveljavit-
vi kapitalizma. Po mnenju antropologov (npr. Hann, Kideckel, gl. Godina
2014, 127) je v postsocialističnih družbah šlo za nov tip kapitalizma, imen-
ovanega neokapitalizem, za katerega je značilna »predelava temeljnih kapi-
talističnih principov na nove, še bolj neegalitarne načine kot zahodni mod-
el« (Kiedeckel 2007, 115–116, povz. po Godina 2014, 127). Vzpostavile so se
svetovne periferije, ki so rezultat odvisnosti Vzhodne Evrope od svetovne-
ga kapitala, pri čemer je nepravično bogatenje na eni in vse večja revščina
na drugi neizpodbitno dejstvo in velik vsesplošen globalizacijski problem,
ki se mu tudi Ukrajina ni izognila.
Posledice novih družbeno-ekonomskih resničnosti
Posledice izpostavljenih težav, s katerimi se srečuje postsovjetska Ukrajina,
so delavske in ekonomske migracije ter upad ukrajinskega prebivalstva, za-
puščeni otroci, porast alkoholizma in feminizacija revščine, ki se kaže v
prostituciji.
Ukrajina se sooča z upadom pričakovane življenjske dobe, eden od
pomembnih vzrokov za to pa je tudi alkohol. Uradni podatki sicer kaže-
jo, da je poraba alkohola na prebivalca v litrih čistega alkohola malo nad
evropskim povprečjem in da upada (14,3 za obdobje 2003–2005, 13,9 za
obdobje 2008–2010, medtem ko je evropsko povprečje 11,9 oziroma 10,9)
(WHO 2014), a poudariti je treba, da podatki niso realni. Strokovnjaki
namreč opozarjajo na zavajajoče podatke in da stopnja odvisnih od alko-
hola pravzaprav narašča (Samokhvalov et al. 2009).
Ukrajina se od osamosvojitve sooča z množičnim izseljevanjem in je
država z eno največjih diaspor na svetu, ki predstavlja 5–6 milijonov ljudi.
Ukrajinsko prebivalstvo se je v obdobju 1991–2015 zmanjšalo za devet mili-
jonov (iz 52 na 42,9 milijonov) (Düvell, Lapšina 2015). Sodobna Ukrajina
se sooča s številnimi delavskimi migracijami, opazen je porast migracij
na Poljsko, zlasti zaradi jezikovnih in kulturnih podobnosti pa tudi zara-
di preprostih, brezplačnih birokratskih postopkov (Jaroszewicz 2015, 5).
Veliko Ukrajincev dela tudi v drugih evropskih državah, npr. na Češkem,
v Italiji, Španiji, na Nizozemskem idr., v glavnem so to slabo plačana dela v
neurejenih pogojih. Po podatkih iz leta 2012 je 3,4 % ukrajinske populacije
delavskih migrantov, 25 % pa jih v tujini dela ilegalno (Malinkovska 2006).
142
