Page 148 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 148
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
baru, medtem ko njuna sosošolka Leska v Benetkah sedi v plačljivem
stranišču in čaka na prostovoljne prispevke ljudi. Tako se skozi koketnici in
neumni ženski kaže feminizacija revščine in na prvi pogled morda svobod-
na izbira prostitucije. V romanu snemata reklamo za Varcabičev balzam s
pomanjkljivo obleko in sta predstavljeni kot poželjiva objekta. Njun pre-
prost pogovor priča o tem, da ne govorita o svojih čustvih, doživljanjih,
preteklih spominih, temveč govorita o tem, kje lahko kaj zaslužita. Podani
sta kot sodobni potrošnici, ki morata skrbeti za svoje telo, da bi ugajali in se
karseda približali lepotnemu idealu. Lilija in Marlena se razlikujeta samo
po svoji zunanjosti in sta tisti sodobnici, ki so ju ustvarili televizija, revije in
sovjetski način življenja. Sta punci, ki o ničemer ne razmišljata, premišlju-
jeta, skozi dialoškost pa normalizirata prostitucijo in popredmetenje žensk
v sodobni dobi. Njun zaslužek je nizek in jima ne omogoča dostojnega živ-
ljenja, sta žrtvi sodobnega seksualnega suženjstva. Roman tako prikazu-
je tudi spremenjen odnos do telesa, telesnosti, poudareni sta detabuizacija
spolnosti in svobodno odločanje pri izbiri spolnega življenja. Roma prevara
svojega moža Arturja, s čimer krši t. i. tradicionalne vrednote in rahlja t. i.
tradicionalni zakon. Pri Romi, Marleni in Liliji se kaže tudi vpliv globalne-
ga trga na dojemanje lepote, sledenje trendom in sprejemanje lastnega tele-
sa kot predmet poželjivosti in komercializacije.
Percepcija delavskih migracij kot narobe razumljeno upanje na bol-
jši jutri je v romanu podana skozi oči tujca, ki tudi sicer z največjo ostri-
no popisuje ukrajinsko resničnost v svojih pismih avstrijskim prijateljem.
Avstrijec Karl Joseph Zumbrunnen, ki ima razmerje z Romo, slednjo pre-
pričuje, naj zapusti domovino in se z njim odpravi kamor koli drugam, s
takšnimi prošnjami in obljubami pa je podan kot zahodni bogat sebičnež,
ki je na neki točki pozabil, da ima Roma hčer. Zgodi se preobrat, saj ga
ljubimka ravno zaradi tega dejstva zavrne. Noče postati transnacionalna
mati, ki bi na daljavo skrbela za svojega otroka, se mu oddaljila in ga dala v
oskrbo drugim ljudem.
Da se samostojna Ukrajina še ni povsem oddaljila od nekdanjega reži-
ma, pričajo Zumbrunnenova pisma, v katerih piše o nepojasnjenih nes-
rečah, samomorih, izginotjih politikov, novinarjev ipd. Vzpostavlja se nova
represija in totalitarnost, nesvoboda izražanja, vse to pa opazi tujec in ne
domačini sami. Karl Joseph Zumbrunnen se v Ukrajino vrača večkrat,
prvič je tja prišel na začetku devetdesetih, ko je bila povsem nova, samos-
tojna državna tvorba. Svoja opažanja monološko in deskriptivno opisuje v
146
baru, medtem ko njuna sosošolka Leska v Benetkah sedi v plačljivem
stranišču in čaka na prostovoljne prispevke ljudi. Tako se skozi koketnici in
neumni ženski kaže feminizacija revščine in na prvi pogled morda svobod-
na izbira prostitucije. V romanu snemata reklamo za Varcabičev balzam s
pomanjkljivo obleko in sta predstavljeni kot poželjiva objekta. Njun pre-
prost pogovor priča o tem, da ne govorita o svojih čustvih, doživljanjih,
preteklih spominih, temveč govorita o tem, kje lahko kaj zaslužita. Podani
sta kot sodobni potrošnici, ki morata skrbeti za svoje telo, da bi ugajali in se
karseda približali lepotnemu idealu. Lilija in Marlena se razlikujeta samo
po svoji zunanjosti in sta tisti sodobnici, ki so ju ustvarili televizija, revije in
sovjetski način življenja. Sta punci, ki o ničemer ne razmišljata, premišlju-
jeta, skozi dialoškost pa normalizirata prostitucijo in popredmetenje žensk
v sodobni dobi. Njun zaslužek je nizek in jima ne omogoča dostojnega živ-
ljenja, sta žrtvi sodobnega seksualnega suženjstva. Roman tako prikazu-
je tudi spremenjen odnos do telesa, telesnosti, poudareni sta detabuizacija
spolnosti in svobodno odločanje pri izbiri spolnega življenja. Roma prevara
svojega moža Arturja, s čimer krši t. i. tradicionalne vrednote in rahlja t. i.
tradicionalni zakon. Pri Romi, Marleni in Liliji se kaže tudi vpliv globalne-
ga trga na dojemanje lepote, sledenje trendom in sprejemanje lastnega tele-
sa kot predmet poželjivosti in komercializacije.
Percepcija delavskih migracij kot narobe razumljeno upanje na bol-
jši jutri je v romanu podana skozi oči tujca, ki tudi sicer z največjo ostri-
no popisuje ukrajinsko resničnost v svojih pismih avstrijskim prijateljem.
Avstrijec Karl Joseph Zumbrunnen, ki ima razmerje z Romo, slednjo pre-
pričuje, naj zapusti domovino in se z njim odpravi kamor koli drugam, s
takšnimi prošnjami in obljubami pa je podan kot zahodni bogat sebičnež,
ki je na neki točki pozabil, da ima Roma hčer. Zgodi se preobrat, saj ga
ljubimka ravno zaradi tega dejstva zavrne. Noče postati transnacionalna
mati, ki bi na daljavo skrbela za svojega otroka, se mu oddaljila in ga dala v
oskrbo drugim ljudem.
Da se samostojna Ukrajina še ni povsem oddaljila od nekdanjega reži-
ma, pričajo Zumbrunnenova pisma, v katerih piše o nepojasnjenih nes-
rečah, samomorih, izginotjih politikov, novinarjev ipd. Vzpostavlja se nova
represija in totalitarnost, nesvoboda izražanja, vse to pa opazi tujec in ne
domačini sami. Karl Joseph Zumbrunnen se v Ukrajino vrača večkrat,
prvič je tja prišel na začetku devetdesetih, ko je bila povsem nova, samos-
tojna državna tvorba. Svoja opažanja monološko in deskriptivno opisuje v
146
