Page 150 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 150
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
Bogdana Anotniča, ki je ustvarjal na začetku dvajsetih in tridesetih let pre-
jšnjega stoletja in mu Andruhovič nameni šesto poglavje, njegove pesmi
pa so smiselno vpete v roman, so mestoma predstavljene poenostavljeno,
poneumljajoče, vse z razlogom, da bi pesnika popularizirale. Volšebnikova
pritlehnost je jasno izražena v njegovih pogovorih z ostalimi, kjer je očit-
no, da ni sposoben spregovoriti brez mašil, prekinitev, njegov govor ni
dokončan, besedni zaklad pa je na izredno osiromašen. Umetnost je prodal
zaradi komercializacije, sledenja trendom in lastnega dobička. Edino upan-
je za umetnost je Romina hči Kolja, mladoletno dekle, ki razume pomen
Antoničevih dvanajstih krogov pomladi in je prijetna sogovornica.
Videti je, da groteskno izvotljenost stopnjuje svet, v katerem so poudar-
jeni prazni izrazi, hitro, nekritično zadovoljstvo in odsotnost samoobvla-
dovanja. V postsovjetski resničnosti vidi spremenjeno vlogo umetnosti
tudi ugledni ukrajinski pisatelj Andrej Kurkov, in sicer, da je bilo v samos-
tojni državi mogoče »objavljati vse; toda literatura je izgubila svojo vlo-
go« (Dović 2008, 15). Na to posredno opozarja tudi roman Dvanajst krogov,
hkrati pa izpostavlja cenzuro v navidezni svobodi. Arturju Pepi so nam-
reč zaradi njegovih novih pogledov na književnost sežgali eno od njego-
vih knjig.
Omenjeno je bilo, da se je v neodvisni Ukrajini vzpostavilo okolje za
porast oligarhov, ki nadzorujejo gospodarstvo, politiko idr. V romanu je
tajkun in oligarh predstavljen v podobi Varcabiča, lastnika letovišča, v ka-
terem so nastanjene glavne literarne osebe, avtomobilskega odpada in bez-
nice. Predstavljen je kot nadčlovek, ki se nikdar ne pojavi, z literarnimi
osebami komunicira posredno in mu je dovoljeno vse, ima pa tudi nepred-
stavljivo moč v vseh porah družbe.
Velik problem današnje Ukrajine je alkoholizem, posledice katere-
ga niso le posameznikov razpad, uničene družine in širše skupnosti, tem-
več tudi izginotje številnih ukrajinskih vasi. Mnogo Ukrajincem predstav-
lja popivanje način življenja. V romanu je podano veseljačenje, utapljanje
nezadovoljstva v alkoholu in literarne osebe nasploh veliko pijejo, zlasti
Artur Pepa.
V Dvanajstih krogih se pojavi tudi velikanski avtoodpad, lastnik ka-
terega je že omenjeni oligarh Varcabič, ta literarni prostor pa predstavl-
ja metaforo o končnosti dovčerjašjega sveta in/ali začetku nečesa novega.
Tam se v zapuščenem avtu znajdeta Artur Pepa in Roma, ki premišljujeta
o prihodnosti njune ljubezni in pomenljivosti prostor-časa, v katerega sta
ujeta. Roman še na več mestih poudarja zanemarjenost, umazanost ukra-
148
Bogdana Anotniča, ki je ustvarjal na začetku dvajsetih in tridesetih let pre-
jšnjega stoletja in mu Andruhovič nameni šesto poglavje, njegove pesmi
pa so smiselno vpete v roman, so mestoma predstavljene poenostavljeno,
poneumljajoče, vse z razlogom, da bi pesnika popularizirale. Volšebnikova
pritlehnost je jasno izražena v njegovih pogovorih z ostalimi, kjer je očit-
no, da ni sposoben spregovoriti brez mašil, prekinitev, njegov govor ni
dokončan, besedni zaklad pa je na izredno osiromašen. Umetnost je prodal
zaradi komercializacije, sledenja trendom in lastnega dobička. Edino upan-
je za umetnost je Romina hči Kolja, mladoletno dekle, ki razume pomen
Antoničevih dvanajstih krogov pomladi in je prijetna sogovornica.
Videti je, da groteskno izvotljenost stopnjuje svet, v katerem so poudar-
jeni prazni izrazi, hitro, nekritično zadovoljstvo in odsotnost samoobvla-
dovanja. V postsovjetski resničnosti vidi spremenjeno vlogo umetnosti
tudi ugledni ukrajinski pisatelj Andrej Kurkov, in sicer, da je bilo v samos-
tojni državi mogoče »objavljati vse; toda literatura je izgubila svojo vlo-
go« (Dović 2008, 15). Na to posredno opozarja tudi roman Dvanajst krogov,
hkrati pa izpostavlja cenzuro v navidezni svobodi. Arturju Pepi so nam-
reč zaradi njegovih novih pogledov na književnost sežgali eno od njego-
vih knjig.
Omenjeno je bilo, da se je v neodvisni Ukrajini vzpostavilo okolje za
porast oligarhov, ki nadzorujejo gospodarstvo, politiko idr. V romanu je
tajkun in oligarh predstavljen v podobi Varcabiča, lastnika letovišča, v ka-
terem so nastanjene glavne literarne osebe, avtomobilskega odpada in bez-
nice. Predstavljen je kot nadčlovek, ki se nikdar ne pojavi, z literarnimi
osebami komunicira posredno in mu je dovoljeno vse, ima pa tudi nepred-
stavljivo moč v vseh porah družbe.
Velik problem današnje Ukrajine je alkoholizem, posledice katere-
ga niso le posameznikov razpad, uničene družine in širše skupnosti, tem-
več tudi izginotje številnih ukrajinskih vasi. Mnogo Ukrajincem predstav-
lja popivanje način življenja. V romanu je podano veseljačenje, utapljanje
nezadovoljstva v alkoholu in literarne osebe nasploh veliko pijejo, zlasti
Artur Pepa.
V Dvanajstih krogih se pojavi tudi velikanski avtoodpad, lastnik ka-
terega je že omenjeni oligarh Varcabič, ta literarni prostor pa predstavl-
ja metaforo o končnosti dovčerjašjega sveta in/ali začetku nečesa novega.
Tam se v zapuščenem avtu znajdeta Artur Pepa in Roma, ki premišljujeta
o prihodnosti njune ljubezni in pomenljivosti prostor-časa, v katerega sta
ujeta. Roman še na več mestih poudarja zanemarjenost, umazanost ukra-
148
