Page 32 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
Jezik je neodtujljiv element vsake družbe. Je nekaj, kar jo opredelju-
je, kar jo določa. Družba je brez jezika osiromašena do te mere, da je težko
govoriti o kakršnikoli identiteti. A družba, predvsem sodobna, pravzaprav
že v osnovi prepleta več različnih identitet in jezikov. Ali je govora o talil-
nem loncu ali zgolj o kulturni heterogenosti. V kolikor takšni družbi od-
vzamemo en jezikovni element, se (delno) spremeni tudi identiteta družbe.
Vprašanje je le, v kolikšni meri.
Kulturni vidik družbe, poleg jezika, sestavlja še mnogo drugih ele-
mentov – vrednote, izročila, miselne in vedenjske vzorce, umetnost, kn-
jiževnost, način delovanja skupnosti ter samo udejstvovanje v skupno-
sti. Vsi ti elementi so del zgodovinskega spomina skupnosti, sestavljajo
njeno kolektivno zavest (Heraud 1996, 55). A jezik kot eden izmed konstitu-
tivnih elementov družbe vendarle izstopa. Je namreč sredstvo, s katerim se
prenaša izročilo, je sredstvo sporazumevanja, je sredstvo, s katerim se ude-
janja književnost. Heraud (prav tam) meni, da na Zemlji ne bi obstajala niti
ena etnija, v kolikor bi vsi govorili le en jezik. Kar je dobro desetletje prej
izpostavil že Južnič (1983, 19), ko je dejal, da je jezik pomemben pokazatelj
različnosti, da človeka zaznamuje in da opredeljuje tudi njegov položaj v
družbi. Kolikšen delež identitet bi se torej ohranil, če bi družbi odvzeli en,
dva ali več jezikovnih elementov?
Uporabljeni metodološki pristopi
Metodološki pristop k področju preučevanja je interdisciplinaren.
Uporabljeni so koncepti in metode, ki jih poznamo v znanosti o medna-
rodnih odnosih, mednarodnem pravu in družbenem jezikoslovju. Šele z
njihovo sintezo je mogoče ustrezno odgovoriti na zastavljeno raziskoval-
no vprašanje.
Obstoj narodnih manjšin
Izraz manjšina se je uveljavil kot skovanka za označevanje domnevno pro-
blematične narave etničnih oziroma narodnih manjšin (Roter 2014, 17).
Manjšine naj bi namreč predstavljale problem z nacionalnimi in medna-
rodnimi razsežnostmi – ne le danes, že v obdobju pred prvo svetovno voj-
no (Macartney 1934; Barker 1951, 56–7; Claude 1955; Chaszar 1988; Jackson
Preece 1998). Ker so pojmovane kot (zelo) verjetna ovira pri izgradnji in
ohranjanju nacionalnih držav, so razumljene kot problematične entitete v
državah, saj naj bi ogrožale trdnost in stabilnost samih držav (Tilly 1975;
30
Jezik je neodtujljiv element vsake družbe. Je nekaj, kar jo opredelju-
je, kar jo določa. Družba je brez jezika osiromašena do te mere, da je težko
govoriti o kakršnikoli identiteti. A družba, predvsem sodobna, pravzaprav
že v osnovi prepleta več različnih identitet in jezikov. Ali je govora o talil-
nem loncu ali zgolj o kulturni heterogenosti. V kolikor takšni družbi od-
vzamemo en jezikovni element, se (delno) spremeni tudi identiteta družbe.
Vprašanje je le, v kolikšni meri.
Kulturni vidik družbe, poleg jezika, sestavlja še mnogo drugih ele-
mentov – vrednote, izročila, miselne in vedenjske vzorce, umetnost, kn-
jiževnost, način delovanja skupnosti ter samo udejstvovanje v skupno-
sti. Vsi ti elementi so del zgodovinskega spomina skupnosti, sestavljajo
njeno kolektivno zavest (Heraud 1996, 55). A jezik kot eden izmed konstitu-
tivnih elementov družbe vendarle izstopa. Je namreč sredstvo, s katerim se
prenaša izročilo, je sredstvo sporazumevanja, je sredstvo, s katerim se ude-
janja književnost. Heraud (prav tam) meni, da na Zemlji ne bi obstajala niti
ena etnija, v kolikor bi vsi govorili le en jezik. Kar je dobro desetletje prej
izpostavil že Južnič (1983, 19), ko je dejal, da je jezik pomemben pokazatelj
različnosti, da človeka zaznamuje in da opredeljuje tudi njegov položaj v
družbi. Kolikšen delež identitet bi se torej ohranil, če bi družbi odvzeli en,
dva ali več jezikovnih elementov?
Uporabljeni metodološki pristopi
Metodološki pristop k področju preučevanja je interdisciplinaren.
Uporabljeni so koncepti in metode, ki jih poznamo v znanosti o medna-
rodnih odnosih, mednarodnem pravu in družbenem jezikoslovju. Šele z
njihovo sintezo je mogoče ustrezno odgovoriti na zastavljeno raziskoval-
no vprašanje.
Obstoj narodnih manjšin
Izraz manjšina se je uveljavil kot skovanka za označevanje domnevno pro-
blematične narave etničnih oziroma narodnih manjšin (Roter 2014, 17).
Manjšine naj bi namreč predstavljale problem z nacionalnimi in medna-
rodnimi razsežnostmi – ne le danes, že v obdobju pred prvo svetovno voj-
no (Macartney 1934; Barker 1951, 56–7; Claude 1955; Chaszar 1988; Jackson
Preece 1998). Ker so pojmovane kot (zelo) verjetna ovira pri izgradnji in
ohranjanju nacionalnih držav, so razumljene kot problematične entitete v
državah, saj naj bi ogrožale trdnost in stabilnost samih držav (Tilly 1975;
30
