Page 31 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
pr imerjava jezikovnopolitičnega okvir a in jezikovnih pr avic narodnih skupnosti...
položaj (avtohtonih) narodnih skupnosti v Sloveniji in položaj (jezikovnih)
manjšinskih skupnosti na Švedskem urejen s posebnimi mednarodnoprav-
nimi pogodbami (Klopčič 2006, 59).
Slovenska nacionalna zakonodaja ponuja osnovo za implementacijo
manjšinskih pravic že v primarnem državnem aktu, tj. v Ustavi,1 medtem
ko švedska ustava2 temu poglavju ne namenja posebne pozornosti, daje pa
toliko večji poudarek na mednarodne akte, med katerimi najbolj izstopata
multilateralni pogodbi, ki predstavljata osnovo za uresničevanje manjšin-
skih pravic v mednarodnem prostoru – Okvirna konvencija Sveta Evrope
za varstvo narodnih manjšin (v nadaljevanju Okvirna konvencija SE) in
Evropska listina Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih (v na-
daljevanju Listina o manjšinskih jezikih).
Oris in konceptualizacija problema
Cilj prispevka je na podlagi pregledane zakonodaje pojasniti delovanje sis-
tema varstva (avtohtonih) narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji (RS)3
in v Kraljevini Švedski (KŠ) ter opredeliti vlogo jezika oziroma jezikovne
politike v samem procesu. Jezik namreč igra pomembno vlogo pri obliko-
vanju in ohranjanju etničnih skupnosti, tako narodov kot narodnih manj-
šin (Roter v Komac 2007, 302). Gre za temeljni kazalnik etnične pripadno-
sti ter hkrati za močno vidno sestavino solidarnosti neke skupnosti (King
1997, 493−4). Jezik je na prehodu v novo tisočletje igral podobno vlogo kot
nekdaj veroizpoved, v času, ko so bile v mednarodni skupnosti pomemb-
nejše verske razlike oziroma ko je bila vez med suverenom in njegovimi po-
daniki v prvi vrsti verske narave (Roter 2001), danes pa se njegova vloga
postopoma spreminja.
Raziskovalno vprašanje
Članek vseskozi izhaja iz naslednjega raziskovalnega vprašanja: Ali zani-
kanje pravice do uporabe lastnega jezika vodi v izgubo etnično-jezikovnega
vidika družbe?
1 Ustava Republike Slovenije (RS), sprejeta 23. decembra 1991, v veljavi od 28. decembra
1991.
2 Ustava Kraljevine Švedske – Sveriges grundlagar, sprejeta 1974, v veljavi od 1.
januarja 1975.
3 Ustava RS kot avtohtoni narodni skupnosti opredeljuje le italijansko in madžarsko
narodno skupnost. Na slovenskem območju imamo sicer tudi pripadnike romske
narodne skupnosti, vendar le-ta v Ustavi ni določena kot avtohtona.
29
položaj (avtohtonih) narodnih skupnosti v Sloveniji in položaj (jezikovnih)
manjšinskih skupnosti na Švedskem urejen s posebnimi mednarodnoprav-
nimi pogodbami (Klopčič 2006, 59).
Slovenska nacionalna zakonodaja ponuja osnovo za implementacijo
manjšinskih pravic že v primarnem državnem aktu, tj. v Ustavi,1 medtem
ko švedska ustava2 temu poglavju ne namenja posebne pozornosti, daje pa
toliko večji poudarek na mednarodne akte, med katerimi najbolj izstopata
multilateralni pogodbi, ki predstavljata osnovo za uresničevanje manjšin-
skih pravic v mednarodnem prostoru – Okvirna konvencija Sveta Evrope
za varstvo narodnih manjšin (v nadaljevanju Okvirna konvencija SE) in
Evropska listina Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih (v na-
daljevanju Listina o manjšinskih jezikih).
Oris in konceptualizacija problema
Cilj prispevka je na podlagi pregledane zakonodaje pojasniti delovanje sis-
tema varstva (avtohtonih) narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji (RS)3
in v Kraljevini Švedski (KŠ) ter opredeliti vlogo jezika oziroma jezikovne
politike v samem procesu. Jezik namreč igra pomembno vlogo pri obliko-
vanju in ohranjanju etničnih skupnosti, tako narodov kot narodnih manj-
šin (Roter v Komac 2007, 302). Gre za temeljni kazalnik etnične pripadno-
sti ter hkrati za močno vidno sestavino solidarnosti neke skupnosti (King
1997, 493−4). Jezik je na prehodu v novo tisočletje igral podobno vlogo kot
nekdaj veroizpoved, v času, ko so bile v mednarodni skupnosti pomemb-
nejše verske razlike oziroma ko je bila vez med suverenom in njegovimi po-
daniki v prvi vrsti verske narave (Roter 2001), danes pa se njegova vloga
postopoma spreminja.
Raziskovalno vprašanje
Članek vseskozi izhaja iz naslednjega raziskovalnega vprašanja: Ali zani-
kanje pravice do uporabe lastnega jezika vodi v izgubo etnično-jezikovnega
vidika družbe?
1 Ustava Republike Slovenije (RS), sprejeta 23. decembra 1991, v veljavi od 28. decembra
1991.
2 Ustava Kraljevine Švedske – Sveriges grundlagar, sprejeta 1974, v veljavi od 1.
januarja 1975.
3 Ustava RS kot avtohtoni narodni skupnosti opredeljuje le italijansko in madžarsko
narodno skupnost. Na slovenskem območju imamo sicer tudi pripadnike romske
narodne skupnosti, vendar le-ta v Ustavi ni določena kot avtohtona.
29
