Page 38 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
Švedska utrditi. Pripadnikom romske skupnosti se mora država inten-
zivneje posvečati, predvsem njihovim stanovanjskim problemom, izzivom
z zaposlitvijo in, kot tudi RS, vlogi romskega jezika v družbi. Še vedno ob-
staja tudi izziv izobraževanja romskih otrok, saj je odstotek njihovega obis-
ka šole (pre)nizek, enako pa velja tudi za romske iskalce zaposlitve – stopn-
ja nezaposlenosti oziroma brezposelnosti je še vedno previsoka, poleg tega
pa se država sooča tudi z visoko stopnjo decentralizacije, kar potegne za s
seboj vso organizacijo.7
Sklep
Pravice narodnih manjšin so bile vedno podrejene nacionalnim intere-
som in varnostnim vprašanjem znotraj držav ter hkrati tudi mednarodne-
mu redu in stabilnosti v mednarodni skupnosti. Iz pričujočega prispevka je
očitno, da so narodne skupnosti opredeljene kot »nasprotje« – pravica na-
rodnih skupnosti do samoodločbe in politične neodvisnosti nasproti pravi-
cam suverene države do ozemeljske integritete in političnega nadzora nad
vsemi prebivalci znotraj njenih meja ter reda in stabilnosti v državi. Načelo
samoodločbe ni uresničljivo za vse in ga je težko doseči, predvsem zaradi
ozemeljskih porazdelitev, ki jih zahteva. Narodne manjšine so tako živ do-
kaz, da praksa suverenih držav v modernem sistemu nacionalnih držav ni
nujno skladna z načelom, ki jo legitimizira. Neuresničene politične ambi-
cije narodnih manjšin, ki so bile prej v domeni notranjih zadev držav, so
pridobile tudi mednarodno veljavo in sicer predvsem zaradi potencialno
destruktivnega vedenja znotraj sistema nacionalnih držav (govora je o od-
ceptivah, iredentizmu, vmešavanju matične države, tokovih priseljencev).
V okviru mednarodnih odnosov so tako pravice manjšinskih skupnosti
zgolj sredstvo za zmanjševanje teh destabilizacijskih učinkov.
Jezik v takšni družbi igra ključno vlogo – ne nastopa namreč le kot
sredstvo sporazumevanja, marveč pripadnikom narodne skupnosti in
pravzaprav vsakemu posamezniku v družbi predstavlja simbolno vez s kul-
turo, tradicijo, okoljem, ki mu pripada. V kolikor iz določene družbe, kjer
bivajo pripadniki neke narodne skupnosti, jezik, ki ga ta skupina upora-
blja, odstranimo, odstranimo pomemben del njihove kulture. Jezik sicer
ni edini element, ki to (takšno) družbo sestavlja, vsekakor pa je bistven in
skupnost kot takšna brez njega težko deluje. Zanikanje do uporabe last-
nega jezika lahko pri pripadnikih narodne skupnosti povzroči psihološki
7 Zapisano je podano na podlagi sklepov odbora ministrov Sveta Evrope za posamezni
državi.
36
Švedska utrditi. Pripadnikom romske skupnosti se mora država inten-
zivneje posvečati, predvsem njihovim stanovanjskim problemom, izzivom
z zaposlitvijo in, kot tudi RS, vlogi romskega jezika v družbi. Še vedno ob-
staja tudi izziv izobraževanja romskih otrok, saj je odstotek njihovega obis-
ka šole (pre)nizek, enako pa velja tudi za romske iskalce zaposlitve – stopn-
ja nezaposlenosti oziroma brezposelnosti je še vedno previsoka, poleg tega
pa se država sooča tudi z visoko stopnjo decentralizacije, kar potegne za s
seboj vso organizacijo.7
Sklep
Pravice narodnih manjšin so bile vedno podrejene nacionalnim intere-
som in varnostnim vprašanjem znotraj držav ter hkrati tudi mednarodne-
mu redu in stabilnosti v mednarodni skupnosti. Iz pričujočega prispevka je
očitno, da so narodne skupnosti opredeljene kot »nasprotje« – pravica na-
rodnih skupnosti do samoodločbe in politične neodvisnosti nasproti pravi-
cam suverene države do ozemeljske integritete in političnega nadzora nad
vsemi prebivalci znotraj njenih meja ter reda in stabilnosti v državi. Načelo
samoodločbe ni uresničljivo za vse in ga je težko doseči, predvsem zaradi
ozemeljskih porazdelitev, ki jih zahteva. Narodne manjšine so tako živ do-
kaz, da praksa suverenih držav v modernem sistemu nacionalnih držav ni
nujno skladna z načelom, ki jo legitimizira. Neuresničene politične ambi-
cije narodnih manjšin, ki so bile prej v domeni notranjih zadev držav, so
pridobile tudi mednarodno veljavo in sicer predvsem zaradi potencialno
destruktivnega vedenja znotraj sistema nacionalnih držav (govora je o od-
ceptivah, iredentizmu, vmešavanju matične države, tokovih priseljencev).
V okviru mednarodnih odnosov so tako pravice manjšinskih skupnosti
zgolj sredstvo za zmanjševanje teh destabilizacijskih učinkov.
Jezik v takšni družbi igra ključno vlogo – ne nastopa namreč le kot
sredstvo sporazumevanja, marveč pripadnikom narodne skupnosti in
pravzaprav vsakemu posamezniku v družbi predstavlja simbolno vez s kul-
turo, tradicijo, okoljem, ki mu pripada. V kolikor iz določene družbe, kjer
bivajo pripadniki neke narodne skupnosti, jezik, ki ga ta skupina upora-
blja, odstranimo, odstranimo pomemben del njihove kulture. Jezik sicer
ni edini element, ki to (takšno) družbo sestavlja, vsekakor pa je bistven in
skupnost kot takšna brez njega težko deluje. Zanikanje do uporabe last-
nega jezika lahko pri pripadnikih narodne skupnosti povzroči psihološki
7 Zapisano je podano na podlagi sklepov odbora ministrov Sveta Evrope za posamezni
državi.
36
