Page 37 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 37
pr imerjava jezikovnopolitičnega okvir a in jezikovnih pr avic narodnih skupnosti...
bre švedske kulturne enotnosti – na primer, ko so v poznem osemnajstem
stoletju na Švedsko prišli Judje, so sicer pustili pečat na gospodarstvu, ven-
dar so se tako hitro prilagodili novemu okolju, da teh vplivov ni bilo mog-
oče čutiti (prav tam).
Švedska je stara država s trdno tradicijo »regionalne velesile«, osno-
vana na centralističnih načelih – ta načela pa so vsa podprta s Krono in
Cerkvijo, kar se je še posebej okrepilo v času kralja Gustava Adolfa in v ob-
dobju njegovih naslednikov (Gustavsson in Runblom 1995, 210). Pomembno
je tudi dejstvo, da Švedska nikoli ni bila kolonialna sila, torej nima niti
nobenih povezav z dekoloniziranimi območji, kar je, na primer, značilno
za Nizozemsko in Veliko Britanijo (prav tam). Švedska je tudi versko enot-
na dežela – Nizozemska je, denimo, ustvarila modus vivendi med različni-
mi verskimi skupnostmi (med različnimi religijami).
Uresničevanje državnih in mednarodnih dokumentov glede
varstva narodnih skupnosti
Odbor ministrov Sveta Evrope je povzel, da na osnovi predložene doku-
mentacije RS zagotavlja učinkovito zaščito narodnih in etničnih skupnosti,
vendar pa še vedno ne dosega ravni, kjer bi bile omenjenim skupnostim za-
gotovljene vse (jezikovne) pravice in kjer bi bilo zadoščeno vsem določilom
Okvirne konvencije SE. Največjo težavo predstavljata romska skupnost in
njena visoka stopnja brezposelnosti, kar posledično vodi tudi v stanovanj-
ski problem, zato odbor ministrov poziva RS, naj še naprej sledi določilom
Okvirne konvencije SE ter o vsem napredku sproti obvešča svetovalni od-
bor. RS naj tudi okrepi zakonsko podlago za varstvo narodnih manjšin in
etničnih skupnosti. Državi je svetovano tudi, naj se intenzivneje vklopi v
kulturne programe, ki se jih izvaja za pripadnike narodnih manjšin in et-
ničnih skupnosti. Z zadnjim sklepom odbora ministrov je bila RS pozvana,
naj okrepi sodelovanje v Nacionalnem programu za Rome 2010–2015, naj
poskrbi za pravni status vseh »izbrisanih«, naj podpre uporabo romskega
jezika v pravnih in političnih procesih ter se hkrati osredotoči na posredo-
vanje romske problematike širši javnosti prek raznih oblik medijev.
Sklep, ki ga je prejela KŠ, označuje državo kot zgledno v spoštovanju
manjšinskih pravic. Po mnenju Sveta Evrope je Švedska že sprejela prim-
erne ukrepe za utrjevanje sistema varstva manjšin, poleg tega pa se je v us-
trezni meri osredotočila na manjšinske jezike in njihovo vlogo, saj ima-
jo ti jeziki na Švedskem pomembno vlogo v izobraževalnih in političnih
procesih. Nadzor nad uresničevanjem določil je prešibak, zato ga mora
35
bre švedske kulturne enotnosti – na primer, ko so v poznem osemnajstem
stoletju na Švedsko prišli Judje, so sicer pustili pečat na gospodarstvu, ven-
dar so se tako hitro prilagodili novemu okolju, da teh vplivov ni bilo mog-
oče čutiti (prav tam).
Švedska je stara država s trdno tradicijo »regionalne velesile«, osno-
vana na centralističnih načelih – ta načela pa so vsa podprta s Krono in
Cerkvijo, kar se je še posebej okrepilo v času kralja Gustava Adolfa in v ob-
dobju njegovih naslednikov (Gustavsson in Runblom 1995, 210). Pomembno
je tudi dejstvo, da Švedska nikoli ni bila kolonialna sila, torej nima niti
nobenih povezav z dekoloniziranimi območji, kar je, na primer, značilno
za Nizozemsko in Veliko Britanijo (prav tam). Švedska je tudi versko enot-
na dežela – Nizozemska je, denimo, ustvarila modus vivendi med različni-
mi verskimi skupnostmi (med različnimi religijami).
Uresničevanje državnih in mednarodnih dokumentov glede
varstva narodnih skupnosti
Odbor ministrov Sveta Evrope je povzel, da na osnovi predložene doku-
mentacije RS zagotavlja učinkovito zaščito narodnih in etničnih skupnosti,
vendar pa še vedno ne dosega ravni, kjer bi bile omenjenim skupnostim za-
gotovljene vse (jezikovne) pravice in kjer bi bilo zadoščeno vsem določilom
Okvirne konvencije SE. Največjo težavo predstavljata romska skupnost in
njena visoka stopnja brezposelnosti, kar posledično vodi tudi v stanovanj-
ski problem, zato odbor ministrov poziva RS, naj še naprej sledi določilom
Okvirne konvencije SE ter o vsem napredku sproti obvešča svetovalni od-
bor. RS naj tudi okrepi zakonsko podlago za varstvo narodnih manjšin in
etničnih skupnosti. Državi je svetovano tudi, naj se intenzivneje vklopi v
kulturne programe, ki se jih izvaja za pripadnike narodnih manjšin in et-
ničnih skupnosti. Z zadnjim sklepom odbora ministrov je bila RS pozvana,
naj okrepi sodelovanje v Nacionalnem programu za Rome 2010–2015, naj
poskrbi za pravni status vseh »izbrisanih«, naj podpre uporabo romskega
jezika v pravnih in političnih procesih ter se hkrati osredotoči na posredo-
vanje romske problematike širši javnosti prek raznih oblik medijev.
Sklep, ki ga je prejela KŠ, označuje državo kot zgledno v spoštovanju
manjšinskih pravic. Po mnenju Sveta Evrope je Švedska že sprejela prim-
erne ukrepe za utrjevanje sistema varstva manjšin, poleg tega pa se je v us-
trezni meri osredotočila na manjšinske jezike in njihovo vlogo, saj ima-
jo ti jeziki na Švedskem pomembno vlogo v izobraževalnih in političnih
procesih. Nadzor nad uresničevanjem določil je prešibak, zato ga mora
35
