Page 170 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 170
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
ga prostora temelji, kakor lahko izluščimo iz naše etnografske evidence, na
dveh krovnih postavkah: prvič, na pojmovanju slovenstva kot naravne ka-
tegorije, katerega teritorialne in simbolne meje so utemeljene z argumen-
tom dolge in nepretrgane prisotnosti neločljivega slovenstva, ki ga je meja
nekoč razdelila in ga skupni kulturni prostor lahko simbolno spet zdru-
ži; in drugič, z vselej predpostavljenim ogrožajočim drugim, ki skuša asi-
milirati zamejske Slovence, zaradi katerega lahko skupni medijski prostor
deluje kot nekakšen trik vzajemnega zaupanja, s pomočjo katerega je mo-
goče omejiti grožnjo italijanskega drugega, balansirati notranjo razklanost
manjšinskih populacij in istočasno okrepiti bližino z matično domovino.
Sklepne ugotovitve
Naša kratka etnografija medijske subjektivitete manjšinske populacije v
Italiji nas ne opominja le na to, da množični mediji ključno prispevajo k
imaginiranju in reproduciranju teritorialnih in imaginarnih meja in iden-
titet na območjih, na katerih obstaja omenjena nacionalna manjšina, pač pa
tudi na to, da lahko posamezniki kot socialni akterji v intersubjektivnih si-
tuacijah medijske diskurze zaznavajo, razumejo, predelujejo in presojajo na
precej svojstven in personaliziran način.
Če naj skušamo izpostaviti nekaj ključnih generalnih ugotovitev, jih
lahko sklenemo v naslednje trditve, na katere naša etnografska evidenca
nazorno namiguje:
– Prvič, manjšinska medijska subjektiviteta pripadnikov zamejskih
Slovencev v Italiji ni nekaj fiksnega, enoznačnega, homogenega in
normativnega, pač pa predstavlja bazen zelo heterogenih identifi-
kacijskih vpisov, pripisov in samopripisov, zaradi česar so ekspli-
cirane percepcije naših sogovornikov lahko precej raznovrstno
opredeljevane, sporočane, upravljane in zamišljene, pač glede na
vpliv dominantnih javnostnih diskurzov, pa tudi glede na prila-
gajanje specifičnim akterskim situacijam. Heterogenosti percep-
cij tako ne smemo imeti za moralno transgresijo manjšinskega
habitusa, pač pa prej za realitetni način destabiliziranja domi-
nantnih nacionalnih diskurzov, katerih prvenstven cilj je spre-
minjanje oziroma pretvarjanje manjšincev oziroma zamejcev v
nacionalne subjekte. Ker pa manjšinska medijska krajina nika-
kor ni enovita, pač pa se v njej srečujejo vsaj štirje korpusi domi-
nantnih medijskih diskurzov, slovenski nacionalni, obmejni lo-
170
ga prostora temelji, kakor lahko izluščimo iz naše etnografske evidence, na
dveh krovnih postavkah: prvič, na pojmovanju slovenstva kot naravne ka-
tegorije, katerega teritorialne in simbolne meje so utemeljene z argumen-
tom dolge in nepretrgane prisotnosti neločljivega slovenstva, ki ga je meja
nekoč razdelila in ga skupni kulturni prostor lahko simbolno spet zdru-
ži; in drugič, z vselej predpostavljenim ogrožajočim drugim, ki skuša asi-
milirati zamejske Slovence, zaradi katerega lahko skupni medijski prostor
deluje kot nekakšen trik vzajemnega zaupanja, s pomočjo katerega je mo-
goče omejiti grožnjo italijanskega drugega, balansirati notranjo razklanost
manjšinskih populacij in istočasno okrepiti bližino z matično domovino.
Sklepne ugotovitve
Naša kratka etnografija medijske subjektivitete manjšinske populacije v
Italiji nas ne opominja le na to, da množični mediji ključno prispevajo k
imaginiranju in reproduciranju teritorialnih in imaginarnih meja in iden-
titet na območjih, na katerih obstaja omenjena nacionalna manjšina, pač pa
tudi na to, da lahko posamezniki kot socialni akterji v intersubjektivnih si-
tuacijah medijske diskurze zaznavajo, razumejo, predelujejo in presojajo na
precej svojstven in personaliziran način.
Če naj skušamo izpostaviti nekaj ključnih generalnih ugotovitev, jih
lahko sklenemo v naslednje trditve, na katere naša etnografska evidenca
nazorno namiguje:
– Prvič, manjšinska medijska subjektiviteta pripadnikov zamejskih
Slovencev v Italiji ni nekaj fiksnega, enoznačnega, homogenega in
normativnega, pač pa predstavlja bazen zelo heterogenih identifi-
kacijskih vpisov, pripisov in samopripisov, zaradi česar so ekspli-
cirane percepcije naših sogovornikov lahko precej raznovrstno
opredeljevane, sporočane, upravljane in zamišljene, pač glede na
vpliv dominantnih javnostnih diskurzov, pa tudi glede na prila-
gajanje specifičnim akterskim situacijam. Heterogenosti percep-
cij tako ne smemo imeti za moralno transgresijo manjšinskega
habitusa, pač pa prej za realitetni način destabiliziranja domi-
nantnih nacionalnih diskurzov, katerih prvenstven cilj je spre-
minjanje oziroma pretvarjanje manjšincev oziroma zamejcev v
nacionalne subjekte. Ker pa manjšinska medijska krajina nika-
kor ni enovita, pač pa se v njej srečujejo vsaj štirje korpusi domi-
nantnih medijskih diskurzov, slovenski nacionalni, obmejni lo-
170
