Page 171 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 171
mediji v očeh nacionalne manjšine ...
kalni, manjšinski in večinski italijanski, je medijska subjektiviteta
neizogibno nekakšen presek akterske interiorizacije teh vplivnih
diskurzov.
– Drugič, akterski pogledi, zbrani v etnografiji, ponujajo zelo raz-
nolik nabor terenskih percepcij medijskega konstruiranja spre-
memb režima meja ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 in njiho
vo politično odpravo z uvedbo Schengenskga sporazuma leta
2007. Divergenten nabor pogledov informatorjev na vlogo medi-
jev pri prikazovanju teh mejnostnih in obmejnih sprememb se
razteza od negativnih in kritičnih do pozitivnih in nerezervira-
nih poantiranj. A med njimi se je vendarle izoblikovala prevladu-
joča akterska prepoznava, da so slovenski in manjšinski mediji
integracijske procese, vključno s prikazom »padca meje«, vstav
ljali v pretirano glorificirajoč tekstualni in vizualni red diskur-
zov, ki so bili oplemeniteni z intenzivno folkloristično lokalno ce-
remonializacijo, katere instanten medijski pomp in festivaliziran
blišč je dokaj hitro zbledel v običajnem obmejnem manjšinskem
vsakdanu.
– Tretjič, akterske percepcije interesa medijev za objavljanje »manj
šinskih zgodb o uspehu« se prav tako navidezno izmikajo sle-
herni homogenosti ali uniformnosti, dokler jih ne presojamo v
skladu s principi samoumevnosti. V tem primeru dobijo akter-
ske divergence nekatere konvergentne konture. Ko so se izrekali o
dovzetnosti ali nedovzetnosti osrednjih slovenskih, manjšinskih
in večinskih italijanskih medijev za zgodbe in osebnosti »njiho-
ve manjšine«, so sogovorniki avtomatično izhajali iz naslednjih
predpostavk: 1) iz predpostavke, po kateri so manjšinski mediji
dolžni in v funkciji, da poročajo o dosežkih, zgodbah in ljudeh
manjšine; 2) iz predpostavke, da so slovenski nacionalni mediji,
torej tisti z rezidenčnim delovanjem v Republiki Sloveniji, po lo-
giki stvari bolj dolžni poročati o »svoji manjšini« v Italiji kakor
italijanski, t. i. večinski mediji, zato ignoriranje ali marginalizi-
ranje manjšinskih tematik v italijanskih večinskih medijih spreje-
majo bolj naturalistično kakor v primeru, če takšno ignoranco ali
marginalizacijo izvajajo slovenski nacionalni mediji; in 3) izhaja-
jo iz predpostavke, da se mediji na obeh straneh meje prvenstve-
no raje zanimajo za negativne kakor pozitivne zgodbe njihove
manjšine.
171
kalni, manjšinski in večinski italijanski, je medijska subjektiviteta
neizogibno nekakšen presek akterske interiorizacije teh vplivnih
diskurzov.
– Drugič, akterski pogledi, zbrani v etnografiji, ponujajo zelo raz-
nolik nabor terenskih percepcij medijskega konstruiranja spre-
memb režima meja ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 in njiho
vo politično odpravo z uvedbo Schengenskga sporazuma leta
2007. Divergenten nabor pogledov informatorjev na vlogo medi-
jev pri prikazovanju teh mejnostnih in obmejnih sprememb se
razteza od negativnih in kritičnih do pozitivnih in nerezervira-
nih poantiranj. A med njimi se je vendarle izoblikovala prevladu-
joča akterska prepoznava, da so slovenski in manjšinski mediji
integracijske procese, vključno s prikazom »padca meje«, vstav
ljali v pretirano glorificirajoč tekstualni in vizualni red diskur-
zov, ki so bili oplemeniteni z intenzivno folkloristično lokalno ce-
remonializacijo, katere instanten medijski pomp in festivaliziran
blišč je dokaj hitro zbledel v običajnem obmejnem manjšinskem
vsakdanu.
– Tretjič, akterske percepcije interesa medijev za objavljanje »manj
šinskih zgodb o uspehu« se prav tako navidezno izmikajo sle-
herni homogenosti ali uniformnosti, dokler jih ne presojamo v
skladu s principi samoumevnosti. V tem primeru dobijo akter-
ske divergence nekatere konvergentne konture. Ko so se izrekali o
dovzetnosti ali nedovzetnosti osrednjih slovenskih, manjšinskih
in večinskih italijanskih medijev za zgodbe in osebnosti »njiho-
ve manjšine«, so sogovorniki avtomatično izhajali iz naslednjih
predpostavk: 1) iz predpostavke, po kateri so manjšinski mediji
dolžni in v funkciji, da poročajo o dosežkih, zgodbah in ljudeh
manjšine; 2) iz predpostavke, da so slovenski nacionalni mediji,
torej tisti z rezidenčnim delovanjem v Republiki Sloveniji, po lo-
giki stvari bolj dolžni poročati o »svoji manjšini« v Italiji kakor
italijanski, t. i. večinski mediji, zato ignoriranje ali marginalizi-
ranje manjšinskih tematik v italijanskih večinskih medijih spreje-
majo bolj naturalistično kakor v primeru, če takšno ignoranco ali
marginalizacijo izvajajo slovenski nacionalni mediji; in 3) izhaja-
jo iz predpostavke, da se mediji na obeh straneh meje prvenstve-
no raje zanimajo za negativne kakor pozitivne zgodbe njihove
manjšine.
171
